Tretja obletnica nedokončane države

Neuspeh prizadevanj kosovskih Albancev, da bi sestavili vlado pred tretjo obletnico razglasitve neodvisnosti, ki jo praznujejo danes, bodo na Kosovu še dolgo vlekli iz naftalina za notranjepolitične potrebe. V pozabo ne bo utonil že zato, ker si je Priština v zadnjega pol leta nakopala na vrat negativno mednarodno publiciteto, ki je noče ali ne zna ublažiti. Vlado bo še naprej vodil Hashim Thaqi, v kosovskih institucijah pa bodo očitno vsaj nekateri posamezniki, ki so v preiskavi zaradi suma korupcije ali povezanosti z organiziranim kriminalom.

Na Kosovu se vedejo, kakor da ne bi bili odvisni od dobrih odnosov z Brusljem in z mednarodnimi donatorskimi ustanovami, ki s finančnimi injekcijami pomagajo preživeti najmlajši evropski državi. Če Kosovu ne bo uspelo povrniti mednarodne kredibilnosti in ugleda, ne bo atraktivno za tuje naložbe, brez prihodkov, ki jih lahko na primer zagotovita privatizaciji Pošte in Telekoma Kosova, pa novi kosovski parlament ne more sprejeti proračuna, ki bo zagotovljal dolgoročno fiskalno stabilnost.
Kosovski Albanci vse stavijo na Američane, tako da bi morali vzeti resno vsaj namestnika pomočnika ameriške državne sekretarke, pristojnega za jugovzhodno Evropo, Thomasa Countrymana, ki je prav tako poudaril, da mora biti nova vlada čista. Če ne gre za politične floskule, katerih namen je zadovoljiti Bruselj ali mu vsaj ugajati, bi se morali pošteno zamisliti tudi nad besedami nekdanjega ameriškega diplomata in predstavnika Unmika na severu Gerarda Galluccija, da je na Kosovu mogoč napredek le, če bo mednarodna skupnost poskušala mimo Prištine najti politično rešitev kosovskega vprašanja neposredno z Beogradom.

Kosovo je dočakalo tudi tretjo obletnico razglasitve neodvisnosti kot nedokončana država. Najvplivnejše evropske države in ZDA so z namenom ohraniti nadzor in stabilnost Kosovu dovolile, da pride na svet z velikimi političnimi, ekonomskimi in kriminalnimi problemi, ki so jih pometli pod preprogo. Srbiji so odrekli pravico do lastnih interesov in dela nekdanjega ozemlja, zavračali so vsakršen kompromis z Beogradom in podpirali Prištino, ki si je prizadevala prisiliti kosovske Srbe, naj sprejmejo vsiljene rešitve. Za zdaj še ni mogoče sklepati, da so Američani, ki še vedno edini štejejo na Kosovu, dejansko obrnili ploščo.
Četudi še niso pripravljeni v sodelovanju z Beogradom poiskati politično rešitev kosovskega vprašanja, je na dlani, da večina držav ne bo sprejela čez noč skrpane vladajoče koalicije in vlade. Če bo dialog med Beogradom in Prištino v bližnji prihodnosti sploh stekel, je nekredibilna kosovska vlada voda na mlin Beograda, ki si je zaradi kosovske politične krize bistveno izboljšal izhodiščni položaj. Ne glede na to, da se je zmanjšal pomen kosovskega mita v srbski politiki, ker sta se največji vladajoča in opozicijska stranka, ki sta še včeraj stavili na sredinsko usmerjene volilvce, ki hočejo tako v Evropsko unijo kot ohraniti Kosovo, odrekli simetrični politiki in vse manj koketirata s kosovskim diskurzom. Navsezadnje tudi zaradi vse večje revščine, ki je povzročila vladno krizo tudi v Srbiji in za začetek odnesla ministra za gospodarstvo Mlađana Dinkića.

Preizkusni kamen za mednarodne akterje, ki so priznali enostransko razglasitev neodvisnosti Kosova brez soglasja varnostnega sveta ZN, bo poročilo poročevalca Sveta Evrope Dicka Martyja o domnevnih kriminalni dejavnosti Hashima Thaqija. V ZDA sodeč po Countrymanovi izjavi pričakujejo, da bosta kosovska in albanska vlada sodelovali v preiskavi, da bo Priština konstruktivna, pa pričakuje tudi vodja mednarodnega civilnega urada Pieter Feith. Glavni akterji si ne belijo glave z vprašanjem, kdo bo preiskoval Martyjeve navedbe o nezakoniti trgovini s človeškimi organi na Kosovu, ker se očitno še niso odločili, da Thaqija odvržejo na smetišče zgodovine.

Po Martyjevih navedbah se je Thaqi leta in leta pojavljal v policijskih poročilih, diplomatskih brzojavkah, kriminoloških študijah in poročilih tujih obveščevalnih služb, od ameriške FBI do britanske MI6, italijanskega Sismija in nemške BND do grške EIP. Čeprav so zahodni politiki ves čas zelo dobro vedeli, kaj se dogaja na Kosovu, ni nihče ukrepal. Najbrž si bodo prej ali slej premislili, kar pa ne pomeni, da bodo že jutri podprli Martyjev predlog in imenovali posebno preiskovalno enoto zunaj Kosova, ki bo imela na voljo posebna pooblastila in resen program za varovanje prič, da ne bodo cepale kakor muhe. Novi kosovski vladi se, četudi bo Thaqi plesal tako, kakor bodo igrali drugi, v nobenem primeru ne obeta mirno in dolgo življenje.