Tiskane izdaje
Udarec, ki ga je ameriški predsednik Barack Obama doživel v spodnjem domu kongresa, je boleč, a v resnici ni presenečenje, saj kampanja proti prostotrgovinskim sporazumom poteka vrsto let. Sindikati jih vidijo kot glavnega krivca za zaprtje na desettisoče tovarn in selitev milijonov delovnih mest v tujino.
Takšno povezovanje z Azijo, kot ga zagovarja Bela hiša, bi po njihovem mnenju odprlo »tekmo proti dnu«. Ob strani jim stoji vse bolj vplivno liberalno krilo demokratske stranke, na čelu s senatorko Elizabeth Warren, ki trdi, da so sporazumi orodje za prevešanje gospodarske tehtnice v korist mednarodnih korporacij in na škodo delavskih družin.
Kongresniki si lahko v prihodnjih dneh še premislijo in predsedniku podelijo pooblastilo za dogovarjanje s tujimi vladami. V nasprotnem bo to znak, da Obamov vpliv na politiko izpuhteva in bi podobno usodo lahko doživela tudi njegova druga prizadevanja, kot denimo ukrepi proti podnebnim spremembam. Politični oder že zavzemajo nasledniki, na levici senator Bernie Sanders kandidira s podobnimi zamislimi kot Warrenova in zbuja vse več pozornosti, za njima se pomika Hillary Clinton, ki je v predstavitvi svoje predsedniške vizije previdno izpustila prostotrgovinsko povezovanje.
Ironija je, da lahko čez poldrugo leto ZDA dobijo predsednika, ki bo veliko bolj naklonjen mednarodnim korporacijam, kot je sedaj Obama, in bo pri sklepanju takšnih sporazumov (še) manj pozoren na pravice delavcev. Globalizacija in prepletanje svetovnega gospodarstva sta procesa, ki se ju ne da ustaviti z narekom sindikata, saj je večina delovnih mest odšla na Kitajsko, pa ZDA z njo sploh nimajo prostotrgovinskega sporazuma.
