Tiskane izdaje
Nobena poosamosvojitvena politična garnitura si namreč ni upala sprejeti odločitev, ki bi spodbudile dogajanje na nepremičninskem trgu z volivcem nevšečnimi davčnimi ukrepi. Tudi sedanja koalicija Marjana Šarca ni sposobna sprejeti nepremičninskega davka.
Statistika je povedna: v državi je nekaj več kot 852.000 stanovanj, od tega 680.000 naseljenih. Upokojenci imajo v lasti 43 odstotkov stanovanj. V več kot sto tisoč stanovanjih živijo ljudje, starejši od 65 let. V vsakem četrtem naseljenem stanovanju živi samo en človek.
A dejstvo je, da se upokojenci – tudi če bi hoteli – ne morejo množično odločati za racionalizacijo zasedenosti nepremičnin in prodajo svojih stanovanj, da bi preostanek življenja preživeli v domu za ostarele. Ker ni prostora. Država namreč poldrugo desetletje ni zgradila nobenega novega doma za upokojence. Je pa, na primer, našla 70 milijonov evrov za podržavljenje slovenskega turizma. Za že deset let nasedli nedokončani dom upokojencev v Osilnici pa bi, na primer, potrebovali tri milijone državnih evrov. Ki jih ni.
Država poldrugo desetletje ni zgradila doma za upokojence. Je pa našla 70 milijonov evrov za podržavljenje turizma.
Hkrati bi v Sloveniji na leto potrebovali okoli štiri tisoč novih stanovanj. Tista, ki se gradijo za trg, so za večino (pre)draga. Mladi, ki ne morejo dobiti rednih zaposlitev, ne morejo najeti dolgoročnih stanovanjskih posojil. Zdaj je razmere na trgu stanovanjskih posojil s svojimi ukrepi dodatno zaostrila Banka Slovenije. Premalo je tudi neprofitnih stanovanj, saj se na vsak razpis prijavi po desetkrat več prosilcev, kot je razpoložljivih stanovanj.
Stanovanjske politike na nacionalni ravni v bistvu ni, čeprav je poleg družine in zdravja prav dom ena najpomembnejših vrednot povprečnega Slovenca. Za nobeno od teh slovenska politika ni znala narediti prav veliko.
