Trk civilizacij

Z najbrž ne naključno izbranim datumom nastopa nekdanjega predsednika Baracka Obame v Berlinu se je še posebno očitno pokazalo, kaj vse se je spremenilo s prihodom Donalda Trumpa v Belo hišo. Obamov berlinski nastop in skoraj robata Trumpova drža v Bruslju sta kot dva različna svetova.

Tudi med evropskimi zaveznicami in Trumpom je nastal globok prepad, ki ga ni mogoče prikriti z novim sedežem Nata. Njegova nova oblačila so bila zamišljena kot simbol prihodnje moči čezatlantskega zavezništva in njegove trdnosti. Glede kompleksa je Trump razlagal, da sicer ni nikoli vprašal, koliko je stal, a da je – čudovit. Stal je več kot milijardo evrov in ostrejših kritik naložbe ni bilo. Trump je zaveznice raje ostro, brez dlake na jeziku okrcal, da s prenizkimi naložbami v obrambi živijo »na račun« ameriških davkoplačevalcev in ogrožajo samo moč Nata za spopadanje z vse več nevarnimi tveganji. Četudi je bilo sporočilo pričakovano, je presenetila ostrina.

Trump se je v Bruslju vsaj malo spravil z vrhom Nata, a napetosti še zdaleč ni konec. Številne evropske zaveznice ne vidijo smisla v načinu, ki ga za povečanje obrambnega proračuna predlaga ameriški predsednik. Še bolj skrb vzbujajoče je, da se je izogibal nedvoumnemu izražanju privrženosti ZDA 5. členu zavezniške pogodbe.

Za staro celino težava ni le obramba, ampak so to tudi druge teme: trgovinska politika, podnebne spremembe, Rusija. Temelj čezatlantskega zavezništva so vedno bile skupne vrednote. EU jih ne glede na vse svoje težave in antiliberalne pojave veliko bolje uteleša kot Trumpova Amerika. Tudi v Bruslju je moral poslušati, da je uspešna le odprta družba, ne pa izolacija in zidovi (kot je dejala Angela Merkel). Še enkrat je postalo očitno, da Evropa postaja svoje sreče kovač in da je Trump tisti, ki celotno sliko naredili še jasnejšo.