Trumanov Expo

Svetovna razstava Expo v Milanu je nadaljevanka ameriškega filma Trumanov šov. Vidi se svet v malem, toda realnost je izza ograj več kvadratnih kilometrov velikega razstavišča. Expo je posel. Nato je dober šov in tokrat še največja svetovna restavracija (hitre) prehrane.

Osnovna tema tokratne razstave je namreč hrana. Glede na videno živimo v razkošnem preobilju, kjer je vsega preveč in v tej polnoritosti nam ni težko spet stopiti v dolgo vrsto, da bi po vietnamskih špagetih takoj poskusili še urugvajski zrezek. O viteških namenih Expa o reševanju sveta s trajnostno in po svetu uravnovešeno preskrbo si na vest trkajo zgolj svetovni voditelji, ki si v Milanu podajajo štafeto. Obiskovalce vsiljena plemenitost zanima manj kakor lanski sneg.

Razlik med državami in korporacijami ni več. V lombardijski prestolnici nacionalne paviljone ločujejo »štanti« multinacionalk, s katerimi so sploh omogočili dogodek. Ko takšno druženje zahteva več kakor milijardo evrov, potem je odločitev ene same korporacije o udeležbi pomembnejša od vseh držav tretjega sveta.

Toda enopomenska kritika Expa bi bila preveč preprosta in z vidika posplošene kritike »grinpisovskega« džihadista tudi precej plehka. Je pač zrcalo potrošniške družbe, kjer se vidijo prav vse napake našega planeta. Vprašanje sodobnega kapitalizma močno presega tudi razsežnosti Expa. Zato bi morali molčati, kajti ena najbolj obleganih restavracij Expa je – restavracija najbolj znane ameriške verige restavracij s hitro prehrano! Protislovnost razstave je zgolj izraz vsakdanjega življenja (razvitega sveta).

Slovenija se v Lombardiji predstavlja zelo dostojno. Ampak ni manjkalo veliko, pa bi zaradi varčevanja zamudila edinstveno priložnost za promocijo pred našimi vrati. Pet milijonov je na Expu pravzaprav šele minimalna stava v primerjavi z drugimi, ki to norišnico v mravljišču jemljejo smrtno resno.