Trumpove puščice

V EU se radi hvalimo z opevanimi evropskimi vrednotami in moraliziramo o drugih, še posebno o ZDA in njihovi politiki. Trumpov dekret, prepoved vstopa za državljane sedmih bližnjevzhodnih držav, je na stari celini razumljen kot uresničevanje črnih slutenj o poti, po kateri gre čezatlantska zaveznica.

Manj primerno je bilo hvaljenje samih sebe – odprtosti EU za begunce iz Sirije in drugih delov sveta, ki bežijo pred vojno in potrebujejo zaščito. Visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Federica Mogherini je govorila o slavljenju padanja zidov in gradnji mostov kot evropski identiteti. Kot da je prezrla dejstva.

Evropske države so med begunsko krizo in že pred njo začele postavljati ograje in zidove, da bi ustavljale begunce in gospodarske migrante. V Ceuti, Melilliju, Calaisu, na Madžarskem, bolgarsko-turški in slovensko-hrvaški meji še vedno stojijo dokazi. Nadzor nad migracijskim tokom je bilo sicer nujno vzpostaviti, saj so bile kaotične razmere na vrhuncu krize voda na mlin populistov.

Tudi na Malti bo ustavljanje migracij glavna tema. Želja je, da migranti sploh ne bi izpluli iz libijskih voda in da bi bili lahko vrnjeni na obalo. Nemčija že tako predlaga, da bi v primeru velikega migracijskega toka namesto namestitve v Evropo razmislili o vračanju na varne kraje (v severni Afriki).

Glede Trumpa postaja iz dneva v dan očitneje, da bo Unija morala sprejeti novo realnost, kakršna je. Tudi če se bodo razmere v prihodnjih letih normalizirale, je očitno, da so čezatlantski odnosi že dolgo v znamenju frustracij in različnih ciljev. To ni povezano le s Trumpom. Z njim je vse skupaj postalo še bolj očitno.

Po udarcih, kakršen je bil brexit, Unija ne potrebuje samo več samozavesti, ampak se mora lotiti odpravljanja notranjih strukturnih slabosti, ki ji jemljejo vse več moči. Če bo zmogla preobrat, bo postala privlačnejša za državljane in resneje obravnavana v svetu. Tudi Trumpove puščice za EU bodo – strel v prazno.