Tržnica

Dobršen del slovenskega gospodarstva je kot na tržnici. Poleg države, ki vodi privatizacijo, so tudi Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) in banke dale naprodaj svoje deleže v podjetjih, tako kot branjevke ponudijo zelenjavo na stojnicah.

Banke so lastniške deleže v podjetjih večinoma pridobile z unovčevanjem zavarovanj in konverzijo terjatev v kapital, v slabi banki pa so se nekatera podjetja znašla in se še bodo po prenosih slabih kreditov iz NLB, NKBM, Abanke in morda Banke Celje. Lastništvo bank in DUTB v realnem gospodarstvu je torej posledica. Posledica nepremišljenega kreditiranja. Posledica prehitrega širjenja podjetij. Posledica zaslepljenosti z gospodarskim bumom. Posledica tajkunizacije. Hkrati pa je lastništvo bank in DUTB v realnem gospodarstvu tudi vzrok. Vzrok za korenito spremembo lastništva v mnogih slovenskih podjetjih. Banke so nekatere družbe že prodale, druge še bodo.

Najzahtevnejša in najbolj vroča je bila prodaja Mercatorja, predvsem zaradi vmešavanja politike. Bankirji so v večletni sagi plačali ogromen davek, merjen v stotinah milijonov evrov. A letošnja prodaja najboljšega soseda je bila mejnik, po katerem bodo vsi nadaljnji prodajni postopki lažji in hitrejši, kot so bili doslej.

Med družbami, ki utegnejo v prihodnjih mesecih in letih dobiti nove lastnike, so Trimo, Intereuropa, Mariborska livarna Maribor, Cimos, Merkur, Pivovarna Laško, T-2, Športni center Pohorje, Liv Kolesa. Vsaj tako načrtujejo banke in DUTB. Prodajalke bodo svoje deleže laže prodale, če jih bodo zbrale v paketu in tako vlagateljem ponudile vsaj polovični delež v družbi. Tako so storile v Mercatorju, konzorcij bank pa, denimo, prodaja tudi koprskega logista Intereuropo. Da se banke znebijo svojih naložb, so zajahale privatizacijski val deležev v državni lasti, denimo v Cinkarni Celje, Aeru, Adrii Airways, Palomi, Termah Olimia. Precej težje pa bo za primerno ceno skleniti kupčijo za majhne deleže, kot jih imajo med drugim v Marlesu, Kovinoplastiki Lož ali elektrodistributerjih. Tako kot na tržnici bodo kupci najhitreje razgrabili najboljše blago, gnili paradižniki bodo ostali ali pa jih bo zelo težko prodati. Tega se banke zavedajo in zato podjetja prestrukturirajo.

Kdo bodo kupci? Kdo bo obvladoval velik del slovenskega gospodarstva? Novi lastniki bodo postali tisti, ki imajo denar in kreditno moč. Večinoma bodo kupci tujci. Čeprav se bodo branilcem nacionalnega interesa ob prodajah tujim vlagateljem prižigali vse rdeče luči in alarmi, je navsezadnje pomembno le, ali je lastnik dober ali slab, ali skrbi za razvoj ali izčrpava, ali družba zaposluje ali odpušča. Potni list lastnika mora biti zadnja skrb. Ne nazadnje, težko je biti slabši lastnik od nekaterih slovenskih, zaradi katerih so številna podjetja (skoraj) propadla.

Vsekakor pa bo slovensko gospodarstvo jutri zelo drugačno, kot je danes.