Tudi »slovenska« vojna

Postajamo akter novega svetovnega konflikta. Tukaj. In zdaj. Smo priče šele uvodnemu (raz)dejanju.

Objavljeno
02. oktober 2014 20.58
TOPSHOTS-TURKEY-SYRIA-KURDS-CONFLICT-REFUGEES
Boštjan Videmšek, zunanja politika
Boštjan Videmšek, zunanja politika
Na sirsko mesto Kobani, tik ob turški meji, še naprej padajo granate in rakete. Brez premora. Mesto je obkolila Islamska država, ki je oddaljeni napadi mednarodne koalicije v genocidnem obračunavanju s kurdskim prebivalstvom na severu Sirije do zdaj niso niti malo upočasnili. Kaj šele ustavili. Eksodus kurdskega prebivalstva v Turčijo se nadaljuje – velika človeška tragedija se stopnjuje iz ure v uro. Srdite boje med vrhunsko oboroženimi islamisti in osamljenimi kurdskimi gverilci je mogoče opazovati s prostim očesom.

Medtem »koalicijski« bombniki bombardirajo naftne rafinerije in oddaljene postojanke skrajne sunitske milice, katere največji prednosti sta prav zelo velika mobilnost in logistično-finančna neodvisnost. Turške varnostne sile so pustošenje islamistov po njenih mejah do zdaj le pasivno opazovale – po dveh letih (ne)posredne turške pomoči skrajnežem, najbolj (ne)vzgojenim otrokom ameriške invazije v Irak pred enajstimi leti, bi bilo kaj drugega preprosto neumno pričakovati. Islamisti namreč obračunavajo s Kurdi, ki jih Turčija, veliko bolj kot mednarodno zasedbo borcev svete vojne, vidi kot pretnjo svoji stabilnosti in varnosti.

Oblegani sirski Kurdi v svojem skrajno neenakovrednem boju s sunitskimi skrajneži ne morejo računati niti na pomoč svojih »bratov« iz iraškega Kurdistana, katerih interesi so precej bliže Turčiji kot gibanju YPG, ki brani Kobani in je v tesnem sorodstvu s turško Kurdsko delavsko stranko (PKK). Turčija bo v prihodnjih dneh gotovo vstopila v vojno, ki jo je – enako velja za Islamsko državo – sama pomagala ustvarjati in širiti. Uradni turški vstop v sirsko (in tudi iraško) vojno bo gotovo imel tektonske posledice. Ker Turčijo od Ukrajine loči le Črno morje, se hitro vzpostavlja zemljevid novega globalnega konflikta.

V tej vojni – ne glede na njeno intenzivnost – sodeluje tudi Slovenija. Na obeh straneh fronte. V še eni mednarodni koaliciji, ki se je, brez kakršnega koli posvetovanja z javnostjo, odpravila na Bližnji vzhod. In s posameznim sodelovanjem v skrajni islamistični milici, ki se je, času primerno, v zadnjih letih z zahodnimi križarskimi pohodi po muslimanskem svetu močno globalizirala in s svojimi lovkami dosegla tudi – Slovenijo.

To res ne bi smelo nikogar presenetiti. Slovenija je z odsotnostjo lastne zunanje politike in hkratnim brezmejno omejenim razumevanjem sveta znotraj notranjepolitičnih meja v celoti poskrbela, da postajamo »upoštevanja vreden« akter novega globalnega konflikta. Tukaj. In zdaj.

Smo priče šele uvodnemu (raz)dejanju.