Tuji turisti so navdušeni. Slovenija ima vse – kot so nekoč ob rojstvu clia o avtomobilskem svetu razlagale reklame – kar imajo veliki: gore, celo Alpe, smučišča, neokrnjeno naravo, prijazna mesta, obilico vode v različnih pojavnih oblikah, toplice, morje, kraško podzemlje, dobro hrano, prijazne ljudi. In dobre turistične delavce. Turistično gospodarstvo pa iz leta v leto posluje z večjo izgubo.
Po lani sprejeti turistični strategiji bo Slovenija leta 2016 postala celo zelo razvita turistična država, ki jo bodo poleg domačih obiskovali zahtevni tuji turisti, ki bodo tu lahko porabili veliko denarja. Turizem, ki bo močno vplival na ugled v svetu in na blaginjo prebivalstva, bo med najpomembnejšimi gospodarskimi sektorji.
Z dvanajstimi odstotki BDP, skupaj z dopolnilnimi dejavnostmi, je turistična industrija res pomemben gospodarski sektor, a kakršnokoli glorificiranje ob lanskih 88 milijonih evrov izgube hotelirjev in 40 milijonih izgube igralniškega sektorja ni smiselno. Kriza je zmanjšala porabo domačih in tujih turistov – samo zadnjih letos za 1,9 odstotka.
Pred današnjo okroglo mizo Kako močno stavimo na turizem? – z udeležbo predsednice vlade – organizatorji pričakujejo razpravo brez dlake na jeziku. Ocena stanja je kruta: »Vse je zelo zadolženo, namesto investicij se plačujejo krediti. Slovensko turistično gospodarstvo je svetovni prvak, da še vedno tako deluje in dosega takšne rezultate.« Zaprtje stebra bovškega turizma, hotela Kanin, nakazuje epilog.
Bo Alenka Bratušek slišala ocene, da so dosedanje slovenske vlade sprejemale za turizem škodljive odločitve? Njena, na primer, je s povišanjem dedeveja povzročila za nekaj milijonov evrov višje stroške, ki jih turistično gospodarstvo ne more več oklestiti. Plače so mizerne, pomembni deli za dobro počutje turistov so izločeni iz hotelskih družb – na primer čistilke.
Pred dobrim mesecem je predsednica Bratuškova obrtnikom in podjetnikom na njihovem sejmu na vse kritike že odgovorila, da je njena vlada zanje naredila veliko dobrega. Pa pri tem verjetno ni mislila na davek na poslovne nepremičnine ali na prispevke za zdravstveno zavarovanje samostojnih podjetnikov. Bog ve, kaj danes lahko pričakuje turistično gospodarstvo? Višjo turistično takso, saj se turizem gredo bolje situirani?
Kako si avtorji strategije predstavljajo zahtevne turiste, ni popolnoma jasno. Ker, roko na srce, tako izjemen kot kakšen ferrari pa ta naš clio vendarle ni. Samo na zamakajoči prvi luksuzni zdraviliški hotel pomislite! Zahtevne goste, ki bi veliko porabili/zapravili in bi se potem celo še vračali, je še najlažje privabiti s kongresnim turizmom, ki je tesno povezan z letalstvom. Vendar: za nekaj enkratnih dogodkov nobena letalska družba ne bi vzpostavljala zvez po vsem svetu. Utopična ideja: kongresni čarterji. Organizatorji kongresov naj se z letalskimi prevozniki dogovorijo za čarterske lete.