Turistični kilometer

Slovenija se po treh letih približuje preboju meje desetih milijonov turističnih prenočitev. Neuradno jih je bržkone že, če bi vsi lastniki turističnih nastanitev v svoje dobro dosledno prijavljali vsakega prišleka. Pomemben steber gospodarstva nam zagotovi več kakor dve milijardi evrov prihodkov, približno 13 odstotkov bruto družbenega proizvoda in približno toliko delovnih mest. Po 25 letih samostojne države je kot ukrep za krepitev naše turistične panoge še vedno na prvem mestu – povečanje prepoznavnosti Slovenije (kot kakovostne turistične blagovne znamke).

Tako smo letos z nekajmilijonskim vložkom in posiljevanjem na vse strani, da so povsod začutili Slovenijo (I Feel SLOVEnia), odkrili toplo vodo. Rezultati so hipni – Kitajcev je več za polovico, Korejcev in Norvežanov za več kakor 60 odstotkov, te presegajo zgolj izjeme. So pa rezultati lahko tudi zelo minljivi. Čeprav so številke zavidanja vredne, so hkrati precej nezdrave, saj tolikšna rast prej priča o nestabilnosti turističnih trgov. In bržkone o dolgih letih zamujenih priložnosti Slovenije, da bi privabljala več turistov. To lahko zagotovi zgolj z zdravim in pogumnim, torej dragim, oglaševanjem, ki zagotavlja konkurenčen tek na neskončni kilometer. Računa tako ali tako ne bomo plačali mi, temveč turisti. In ti naj prihajajo množično. Kdor je medtem trdil, da Slovenija in mikrokozmosi v njej ne potrebujejo množičnosti, temveč butičnost, se je bržkone zgolj tolažil v lastni nesposobnosti ob pogledu na prazne bare, gostilne, trgovine in turistične postelje. Butičnost namreč deluje znotraj množic, plačuje pa jo smetana.

Slovenskih turističnih rezerv je ogromno. Temu pritrjuje dejstvo, da bomo zgolj Slovenci v prvih osmih mesecih (dejansko pa julija in avgusta) Hrvaški zagotovili približno pet milijonov prenočitev – to je več kot polovico, kolikor jih slovenski turizem doseže v vsem letu! Julija in avgusta se bo pod istrskim, kvarnerskim in dalmatinskim soncem pražila četrtina Slovencev. Pri nas takšno maso zagotavljajo zgolj osnovnošolski naravoslovni izleti, ki jih odrasli praviloma ne ponavljamo.

Slovenski obisk na Hrvaškem in 15-odstotna rast hrvaških gostov pri nas obenem dokazujeta, da so ljudje pametnejši od politikov. Z retardirano retoriko in brez občutka za prostor in čas okoli sebe nas v boju za politične točke zaradi tragikomedije o arbitraži v Piranskem zalivu silijo v hladno vojno. Čeravno bi zaradi zgoraj naštetih podatkov bržkone slovenski politiki poželi bistveno več glasov z nasmeškom in pivom na Korčuli, hrvaški pa ob Triglavskih jezerih, na primer. Ko gre za vprašanje dopusta in aktivnega preživljanja prostega časa, meje niso pomembne ne na papirju ne v glavah. Meja je zgolj debelina denarnice – in predpogoj, kdo Slovenija sploh je in kje.