Turistični takt

Ustreznejšega imena za turističnega ministra nima nihče.

Objavljeno
16. oktober 2014 19.28
bsa/hotel metropol
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper

Če bi slovenska vlada res hotela pomagati turizmu, če bi imela namen zagotoviti novih 10.000 ali 20.000 delovnih mestih, bi morala imeti ministra za turizem. Prve tri slovenske vlade so turizmu še dajale pomembnost, potem so se zadovoljile z »močnim« državnim sekretarjem za turizem, ki ga zdaj tudi ni več. In na koncu je Janševa vlada ukinila še nacionalno turistično organizacijo (STO). Ukinili so jo čez noč in zdaj, ko že vrabci čivkajo, kako nerodna poteza je to bila (edina država na svetu brez nacionalne turistične organizacije), je sto in sto ovir za njeno vrnitev.

To niti približno ni primerljivo z južno sosedo. Kako naj turizem ustvarja delovna mesta in prinaša dobičke, če ni dirigenta, ki bi zahteval in organiziral turistični takt? Slovenski turizem posluje samo na videz dobro. Zavajajoči stereotipi so do zdaj najbolj škodili panogi. Na primer samohvale, da je Slovenija najlepša dežela na svetu, da s turizmom ustvarimo dve milijardi evrov tujskega priliva, da se število prenočitev ves čas nezadržno povečuje ...

V resnici je slovenska hotelska industrija leta 2013 ustvarila zgolj 471 milijonov evrov prihodkov – pet odstotkov manj kot leto prej. Velik del turističnega priliva kapne na račun dnevnih, izletniških gostov ali pa od tistih, ki samo potujejo skozi Slovenijo in se ustavijo za pol ure ali za pol dneva. Mnogi prihajajo na kopanje, smučanje, po gobe, na večerje, v igralnice, po nakupe, na sprostitev ... samo za del dneva. Ob zmanjšanju prihodkov se je za nekaj odstotkov znižala tudi dodana vrednost na zaposlenega, dobrih pet odstotkov nižje dosežene cene od prodanih sob. Hotelska ležišča v Sloveniji so zasedena le 38-odstotno.

To so podatki, ob katerih bi morali zvoniti vsi zvonci, kajti letošnji bodo še slabši od lanskih. Turistična industrija pa je brez nacionalne organizacije in brez opaznejšega vira za nujna vlaganja. Kako se lahko razvijajo smučarska središča ob hkratnem zapiranju žičnic? Kako lahko obmorski ali zdraviliški turizem tekmuje s konkurenco brez vlaganj v kopališča in drugo ponudbo? Kako zmagovati brez nadnivojske kolesarske mreže, brez športne infrastrukture, denimo golfa? Kako pričakovati več gostov z novih trgov ob tako obupni vizumski politiki in tehniki?

Državni uradniki vztrajajo, da je z vizumi vse v redu, v turizmu pa obupujejo, ko vedo, da je težje dobiti vizum kot letalsko karto. Pa čeprav je Slovenija tudi z letalskimi zvezami na repu in že zato ne velja za resnejšo turistično destinacijo. Kako do boljših rezultatov ob takih ukrepih, kot so jih določili slovenski uradniki avtobusnim prevoznikom, ki zdaj raje ne pridejo. Naš turizem je nazadoval tudi na svetovni lestvici konkurenčnosti.

Kaj storiti? Novo strategijo? Zapravljanje časa in denarja! V dveh mesecih vrniti STO in resno razmisliti o ministru za turizem. Dežela ima vse možnosti, da lahko »izcuza« dvakrat več od te panoge, ima priden kader, tudi kader za ministrski položaj. Na primer Zdravka Počivalška. Ustreznejšega imena za turističnega ministra nima nihče na svetu.