Umazana igra

Večtedensko mrcvarjenje glede odhoda članice uprave Anje Strojin Štampar iz vodstva Slovenskega državnega holdinga (SDH) je vendarle dobilo svoj epilog. Nadzorniki SDH so očitno Strojin Štamparjevo po načelu odstop ali razrešitev stisnili v kot, in kot kaže, je izbrala prvo.

Umazana igra odstrela se je začela z običajnimi metodami slabitve položaja - javnimi diskreditacijami po določenih medijskih portalih, pritiski po odstopu in nato z iskanjem razlogov za razrešitev. Kaj je v resnici razlog za njeno odslovitev, uradno ni znano, čeprav so se v času njenega odstavljanja omenjali napeti odnosi z drugima dvema članicama uprave, privatizacija NLB, odtekanje informacij ... Slišati je bilo celo šovinistične pripombe politikov, ki jih oblast samih moških na slabi banki ne moti, da ni dobro, da so v vodstvu SDH same ženske.

A večina ljudi, ki je do zdaj delala s Strojin Štamparjevo, jo ceni kot strokovno in delovno, navsezadnje so bili z njo zadovoljni tudi nadzorniki v bratski Kapitalski družbi. Morda je bila prav zato moteča za nekatere interesne kroge, ki stegujejo prste po 11,6-milijardnem premoženju države in SDH. Prihodnje leto se bo, denimo, zavrtel pomemben kadrovski vrtiljak.

Prav namigi o nesoglasjih med članicami uprave SDH spet postavljajo vprašanje mandatarskega načina izbire uprave, ki so ga posvojila tudi nekatera državna podjetja. V takšnih sistemih si šef družbe sam izbere svojo ekipo in jo tudi podpira. Primera Krke in Petrola dokazujeta, da družba tako lahko uspešno posluje.

Morda bi bilo treba o tem razmisliti tudi v SDH. Seveda bi potem težko delili po načelu - eden naš, eden vaš, boj za mandatarsko mesto pa bi se najbrž spremenil v mesarsko klanje.