Fotografije urjenja in postrojev Slavonske sokolske garde enega najokrutnejših hrvaških vojnih zločincev Branimirja Glavaša in tiste, ki jih je objavilo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), kjer so postrojevali svojo uniformirano enoto, so neverjetno podobne. Kakor da bi jih posneli v isti telovadnici, z uniformiranimi poveljniki in trojko civilnih ustanoviteljev. Ni pa to edina podobnost med postrojema. Tako na Hrvaškem kot v Sloveniji se oblast dela, kakor da »športnih« oziroma »protokolarnih« strankarskih enot ne vidi.
Na Hrvaškem zato, ker bo izid volitev, kakor kaže, zelo tesen in bo nekaj poslancev Glavaševe stranke HDSSB – ki je ustanovila svojo gardo in jo bo kmalu začela tudi vojaško uriti – jeziček na tehtnici pri sestavljanju prihodnje vlade. Tudi od zločinca bo odvisno, kdo bo imel oblast. V Sloveniji volitev ni, se pa več kot očitno nobena od vladajočih koalicijskih strank noče zameriti predsedniku SDS, ki je enoto blagoslovil ne neposredno pri stranki, ampak pri satelitskem VSO.
Tako hrvaška kot slovenska oblast si zatiskata oči (da kakšne Madžarske z Jobbikom niti ne omenjamo), toda na srečo so tu ljudje, ki so izkušnjo teh paravojska doživeli v svojem okolju ali celo na svoji koži. Osiješki novinar Drago Hedl, najboljši poznavalec Glavaševe politične in kriminalne kariere ter avtor nagrajevane knjige Glavaš – kronika neke destrukcije opozarja, da so prizori postrojev strankarskih vojska primerljivi z Münchnom v času uličnih parad nacionalsocialistov na predvečer druge svetovne vojne in da ne gre spregledati, da gre za politično demonstracijo moči. Ugotavlja tudi, da se oblasti namerno ne zmenijo za nevarnost, zato takšne enote lahko nemoteno marširajo po državi – za zdaj še brez orožja.
Lahko se vprašamo, zakaj bi koga motila »športna sekcija« Glavaševe stranke ali veteranska sekcija v slovenski politični stranki? Več razlogov je. Prvi je ta, da v uniformirani enoti VSO delujejo ljudje, ki ne bi smeli biti niti blizu izmišljeni, kaj šele pravi vojaški uniformi – če ocenjujemo samo to, kaj objavljajo na družbenih omrežjih. Drugi je ta, da je uniformirano krilo ustanovljeno pri stranki, ki predvsem v tej begunski krizi širi nestrpnost in seje paniko. Tretjič, strankarske paravojske so skozi vso zgodovino simbol preteče nevarnosti. Pa ni treba daleč v zgodovino, le na zadnjo balkansko morijo se je treba spomniti, kjer so prav strankarska oborožena krila storila največ zločinov.
Še zdaleč ne trdimo, da se zna v slovenskem primeru zgoditi kaj podobnega. Morda so strahovi popolnoma odveč in imajo fantje v maskirnih uniformah in črnih baretkah povsem plemenite, morda celo športne in humanitarne cilje. Toda dejstvo, da ima v 21. stoletju, v demokratično urejeni državi z menda razvitim parlamentarnim sistemom politična stranka, ki v svojem imenu nosi demokracijo, svojo uniformirano enoto, to ni ne običajni, kaj šele civilizacijski dosežek.
Si predstavljate, da bi imela avstrijska ÖVP Reinholda Mitterlehnerja ali CDU Angele Merkel svoje uniformirance, čeprav skrite v satelitskem strankarskem združenju?