Univerza »iz klobuka«

Študijsko varčevanje bo na lastni koži občutil vsak 
dvajseti državljan.

Objavljeno
23. maj 2012 22.16
Jasna Kontler Salamon, znanost
Jasna Kontler Salamon, znanost
Že pred zadnjim pogajalskim sestankom ministra Žige Turka s predstavniki visokošolske in znanstvene sfere smo tvegali napoved, da tudi to srečanje ne bo prineslo finančne rešitve za obe omenjeni področji. Univerze so si od odvzetih predvidenih letošnjih proračunskih sredstev doslej pogojno pridobile nazaj komaj tretjino, kar pa je tudi s predvidenim znižanjem plač veliko premalo za najnujnejše stroške do konca leta. Naše javne univerze so tako za zdaj podobne ladjam, katerih del je potopljen v vodo; opazen je le tisti, ki je nad gladino. Vlada za zdaj »vidi« samo ta del, čeprav so univerze in rektorska konferenca vlado in tudi javnost zelo nazorno seznanile z izračuni še znosnega varčevanja.

Državni statistični urad je uradno objavil, da imamo v tem študijskem letu pri nas v terciarnih izobraževalnih programih – torej v višjem in visokem šolstvu – vpisanih natančno 104.003 študente. To pomeni, da ta trenutek študira približno vsak dvajseti državljan Slovenije. (Seveda so med študenti tudi tujci, a njihov delež ni tolikšen, da bi ovrgel omenjeni odstotek.)

Se vam zdi število študentov veliko, morda celo preveliko za naše proračunske zmogljivosti? Dejstvo je, da imamo med članicami Evropske unije enega največjih deležev študentov – kar trikrat večji je od, denimo, francoskega –, toda dejstvo je tudi, da po deležu prebivalcev s terciarno izobrazbo nismo v evropskem vrhu. Sicer pa se število študentov pri nas že nekaj let intenzivno zmanjšuje: v dveh letih se je zmanjšalo za kar 10.000. Vendar se zmanjšuje predvsem število izrednih študentov, torej tistih, ki visokošolskim institucijam prinašajo dodatni denar, predvsem pa se zato prav nič ne izboljšuje neugodno razmerje med številom študentov in učiteljev.

V prihodnjem študijskem letu – od začetka vpisa nas loči le še nekaj mesecev – bo verjetno število vpisanih študentov še precej manjše. Vendar to ne bo bistveno vplivalo na stroške študija, saj so šole menda dolžne izvajati vse razpisane redne programe. Tako se je vsaj zdelo, toda prof. dr. Dušan Mramor, predsednik upravnega odbora ljubljanske univerze, je pred kratkim nakazal tudi možnost, da univerze zaradi finančne stiske nekaterih programov pač ne bodo mogle izpeljati. Čas bo pokazal, ali je bila to le grožnja vladi ali realna napoved; v zadnjem primeru bi seveda imela tudi pravne posledice zaradi nezakonitega onemogočanja razpisanega študija.

Na univerzi v Mariboru je bila prejšnji teden konferenca Out of the box (iz škatle oziroma klobuka je prispodoba za izvirne ideje). In na tej konferenci je minister Turk izjavil, da vsakdo ve, da je dobra izobrazba zelo pomembna, da pa samo metanje denarja v škatlo ni rešitev, saj smo to počeli desetletja dolgo. Upajmo, da minister s tem ne napoveduje desetletja praznjenja škatle javnega študija. Kajti samo s čarovnijo je mogoče iz prazne škatle potegniti kolikor toliko spodobne diplomante.