Usodna napaka poslednjega faraona

Vojska je s tropom oportunistov ukradla revolucijo in zasegla družbeno premoženje.

Objavljeno
10. februar 2011 22.39
Boštjan Videmšek, zunanja politka
Boštjan Videmšek, zunanja politka
Ko je tiskovni predstavnik egiptovske vojske včeraj popoldne napovedal, da bo vojska »izpolnila vse zahteve protestnikov«, je bilo jasno, da je Hosni Mubarak živi mrtvec. Vprašanje je bilo le, ali diktator vendarle premore še toliko stika z realnostjo, da bo odstopil. A tega v televizijskem nagovoru Egipčanom ni storil.

Očitno čaka, da ga bodo iz predsedniške palače odnesli. Z oblasti so ga že.

Vodenje države je prevzela vojska, ki je s svojo pasivno vlogo med protesti odigrala zelo aktivno vlogo. Generalom je množice na ulicah uspelo prepričati, da so na »njihovi strani«, v resnici pa so pod taktirko (pod)predsednika Omarja Sulejmana, velikega dirigenta egiptovske zgodbe, izvedli enega najelegantnejših državnih udarov v moderni zgodovini.

Da si je vojska prisvojila ljudsko revolucijo, je bilo očitno že prejšnji teden, ko je več sto tisoč protestnikov na Trgu osvoboditve v Kairu obiskal obrambni minister Husein Tantavi, množica pa mu je, enemu vodilnih mož represivnega režima, namenila ovacije.

Vojaški vrh je v zadnjih dveh tednih s spretno manipulacijo utrdil svojo vlogo v družbi (in gospodarstvu) in si z minimalnim številom žrtev izboril glavno vlogo pri oblikovanju tako imenovanega novega Egipta. V Kairu se je v zadnjih dveh tednih odvila ponovitev dogodkov iz Bukarešte 1989, ko je vojska izkoristila ljudsko voljo (in silo) ter pomagala zrušiti diktatorja Nicolaeja Ceausescuja, hkrati pa je s pomočjo tujih obveščevalnih služb dejansko prevzela oblast v državi in - do danes - ohranila privilegije vladajoče komunistične elite. Izobražena egiptovska mladina, ki je začela ljudsko vstajo, je bila opeharjena. Vojska ji je skupaj s tropom oportunistov ukradla revolucijo in zasegla družbeno premoženje.

Medtem se je Hosni Mubarak izgubil celo v lastnem slonokoščenem stolpu. Sinoči je zamudil zadnjo priložnost za dostojanstven odhod in zagrešil usodno napako.