Uspešna zgodba, ki to ni

Iz prve neuspešne dražbe, na kateri je stečajna upraviteljica Grepa poskušala prodati nedokončani trgovski del Stožic, kljub molku glavnih odločevalcev (Izeta Rastoderja in DUTB) v stečaju Grepa in določanju nadaljnje usode stožiškega kompleksa lahko potegnemo nekaj sklepov.

Prvič, vplačilo milijona evrov za varščino še ni zagotovilo za resnost kandidata za nakup, kar bo, upamo, spremenilo razpisne pogoje v naslednjem poskusu prodaje in tako onemogočilo nadaljnje špekulacije. Drugič, Rastoder, kot kaže, nepremičnin vendarle ne želi prepustiti drugemu kupcu. »Posel življenja«, kot je Rastoderjev odkup terjatev slabe banke že večkrat označil ljubljanski župan, bo tako očitno donosnejši. Da takšne posle obvlada, je Rastoder dokazal že v primeru zemljišča na Bavarskem dvoru, z nakupom katerega v stečajnem postopku in poznejšo prodajo srbski Delti je v le nekaj mesecih zaslužil milijon evrov. Ali bo v Stožicah lahko uresničil zamisel, da bi kot največji upnik do nepremičnin lahko prišel brez kupnine, bo odvisno od nadaljnjega postopka in sodišča.

In od morebitnih drugih interesentov za nakup stožiškega betona, ki bi se ob nižji ceni lahko pojavili v prihodnje. In tu sledi tretji zaključek, grenak predvsem za snovalce celotnega projekta Stožice, ki je navrtal eno večjih bančnih lukenj v zadnjih letih in številne podizvajalce pustil nepoplačane. Čeprav je stečajna upraviteljica o dražbi obveščala tuje investitorje in je ljubljanska občina na enem največjih nepremičninskih sejmov v Cannesu pred dvema mesecema potencialnim vlagateljem predstavljala tudi Center Stožice, kjer bi bilo ob nakupovalnem središču v turistično rastoči Ljubljani mogoče zgraditi še hotel, zanimanja ni. Da gre za priložnost, ki je ni mogoče zamuditi, za zdaj ni prepoznal noben tuji investitor. Kako drugače od uspešne zgodbe o projektu, ki nam jo še vedno poskušajo prodati na občini.