Užaljeni obrtniki

Na 15. forumu obrti in podjetništva je sodeloval samo še en ministrski par, drugi je odpovedal tik pred zdajci.

Objavljeno
07. junij 2017 18.40
Aleš Stergar
Aleš Stergar

V prvih letih se je obrtniškega foruma udeleževala skoraj celotna vlada, na petnajsto ponovitev sta si »upala« samo še finančna ministrica in minister za rojake po svetu. Državnih sekretarjev je bilo sicer nekaj malega več, a to užaljenosti obrtnikov in podjetnikov ni zmanjšalo. Slišalo se je tudi opozorilo, da so tudi obrtniki in njihove družine – volilci.

Obrtniki svoje predstave o tem, kakšno bi bilo zanje sprejemljivo poslovno okolje zadnje desetletje in pol zapišejo v brošuro, predloge pa oštevilčijo in jih predstavijo kot zahteve. Od leta 2013, ko jih je bilo 95, številke vztrajno rastejo in so letos dosegle rekordnih 121, kar je še enkrat več kot leta 2004, na primer, ko se je števec ustavil pri 58.

Letos so z naštevanjem začeli pri 1. Določiti nov odpovedni razlog in končali pri 121. Ureditev razmer na področju plačevanja avtorskih pravic. Zaporedje ne gre od najbolj kritične zahteve proti najmanj, a tokratna številka ena je vendarle tudi ena od petih najpomembnejših, za katere so zapisali, da jih mora vlada nujno urediti do konca letošnjega leta.

Največja zamera je bila verjetno namenjena ministrici Anji Kopač Mrak, ki je udeležbo odpovedala manj kot 24 ur pred forumom. Zaradi predlagane spremembe zakona o inšpekciji dela, po kateri bi ob zamudi izplačila plače inšpektor lahko kar zaprl obratovalnico, so obrtniški delodajalci zapustili pogajanja o reformi trga dela, ministrica pa je v Portorožu izpustila priložnost za iskanje rešitve.

Če zanemarimo neenakopravnost med gospodarskimi subjekti je pomemben problem v vprašanju, zakaj obrtnik ne more izplačati plače – ker nima prilivov za opravljeno delo? In je bilo slišati utemeljeno pripombo: Kdo pa bo plačeval davke, če ne bomo smeli/mogli delati? Saj res, bodo šli legalni obrtniki na črni trg?

Pogrešali so tudi takisto tik pred zdajci odpovedanega javno-upravnega ministra Borisa Koprivnikarja, ki je »zadolžen« za vedno prisoten problem pretiranega administriranja. Obrtniki se zavedajo, da je treba cesarju odmeriti tisto, kar mu gre. Zato so vsaj na videz precej blagohotno sprejeli tudi razlago finančne ministrice Mateje Vraničar Erman, da je državni proračun treba napolniti, če pa bi krčili proračune zdravstvene in pokojninske blagajne, bi to pač pomenilo krčenje pravic. Koliko pomoči je doslej nudil »zamejski« minister Gorazd Žmavc ni čisto jasno, vsekakor pa naše domače malo gospodarstvo uspešno sodeluje z zamejskim – na primer pri opozarjanju na aktualne težave s čezmejnim opravljanjem storitev v Avstriji.

Na forumu so bili tudi opozicijski politiki, katerih predlogi, povezani z obrtništvom, tudi povsem korektni, v državnem zboru ne naletijo na prijazno obravnavo in podporo. Ni pa bilo med njimi »združenih levičarjev«, ki so v parlamentu skozi usta mladega Mihe Kordiša obrtnikom zabrusili, da so itak navadni nerazvojno naravnani kramarji.

Saj so med obrtniki res tudi kramarji. A tudi visokotehnološki espeji. Največ nepravilnosti pa je itak med kvazi podjetniki, ki imajo piramiden sistem svojih podjetij, ki v resnici izkoriščajo delovno silo in kateri praviloma niso člani OZS. Pravi obrtniki sami delajo, delavce pa menda solidno plačujejo. (V letošnjem prvem tromesečju je bila povprečna bruto mesečna plača pri pravnih osebah v Sloveniji 1600 evrov, pri fizičnih osebah pa 930 evrov.) Med samostojnimi podjetniki, ki jih je tako ali tako največ, so neredki taki, ki več denarja odštejejo državi in obveznim skladom, kot pa ga vtaknejo v lastno denarnico.