V boj s tujino in z državo

V prihodnjih dneh se bo začel proces iskanja naslednika Janeza Bukovnika, dolgoletnega vodje Športne loterije. V prvem krogu bodo tekli štirje kandidati in težko je vnaprej oceniti, kdo bi lahko zasukal negativen trend poslovanja monopolista na slovenskem trgu športnih stav. Nihče ne premore neposrednih izkušenj v specifični panogi, ki na tujem raste po krivulji eksponentne funkcije, pri nas pa iz leta v leto izgublja zagon, prihodke in stavce.

Pri tem ni najbolj pomembno, katera politična opcija je domnevno predlagala ali podprla posameznega kandidata in kje je potekal prvi kadrovski sestanek. Nekdo te pač mora predlagati in nekje si je treba seči v roko. Pravo vprašanje se glasi: kaj lahko opravi novi predsednik Športne loterije za slovenski šport? Podjetje so v 90. letih prejšnjega stoletja ustanovili prav za pomoč slovenskemu športu. Italijani, denimo, so že leta 1946 uvedli igro totocalcio, ki spominja na igro športna napoved 12, nekoč priljubljeno v SFRJ in prvih letih samostojne Slovenije. Finančni izplen totocalcia zagotavlja nemoteno financiranje delovanja Italijanskega olimpijskega komiteja (Coni).

Slovenci smo razširili lastniško strukturo Športne loterije na pet deležnikov z enakim številom glasov, pri čemer vsi niso (bili) neposredno povezani s športom (Pošta, Mont, prej Maxima Invest, NFD Holding, Fidina, Probanka). Kljub temu Športna loterija pomaga športu prek koncesij za opravljanje svoje dejavnosti in neposrednega oglaševanja športnih stav. Janez Bukovnik in prvi človek Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Bogdan Gabrovec sta, denimo, lani podaljšala sodelovanje med ŠL in OKS do leta 2020.

Odgovor na prej postavljeno vprašanje bo iz leta v leto usodnejši. Slovenija počasi, toda zanesljivo prehaja v tržno naravnano družbo, v kateri nikomur nič ne pade z neba, vsaka investicija mora biti upravičena do zadnjega centa. Tudi zaradi tega imajo športna društva, klubi in drugi neposredni proizvajalci v športni industriji vse bolj otežen dostop do pokroviteljskih sredstev, ki jih je na dvomilijonskem trgu nemogoče povsem upravičiti. V takšnih razmerah izvajalci nacionalnega programa športa živijo le še za letni razpis Fundacije za šport, ki se večinsko napaja prav prek – čedalje nižjih – koncesij od iger na srečo.

Novi predsednik uprave ŠL ne bo mogel preprečiti nadaljnjega upada prihodkov. Športno loterijo davi neugodno okolje, ki ga uokvirjata Zujfov davek na srečke (deset odstotkov) in davek na dobitke nad 300 evri. Kapo dol stavcem, ki v takšnih razmerah ostajajo zvesti Športni loteriji. Globalna stavniška industrija v zadnjih desetih letih ne raste zaman z letnim indeksom 111, kot tudi Športna loterija leta 2015 ni zaman ustvarila 28 odstotkov manj prometa z igrami na srečo kot tri leta prej.

Morda bi bilo dobro, da bi kandidati res imeli podporo svojih stricev iz ozadja, kot trdijo nekateri. Brez te pomoči bi bili v prepričevanju države, naj jim zagotovi s tujino primerljivo poslovno okolje za izvajanje dejavnosti, podobni Don Kihotu v boju z mlini na veter.