V globoki hibernaciji

Iz podatkov javnomnenjske raziskave o priljubljenosti političnih strank in politikov, ki jih v Delu objavljamo drugi teden v mesecu že več let zapored, lahko izluščimo ugotovitev, da je večina volilnega telesa v globoki hibernaciji. Več kot polovica potencialnih volivcev, ali ne bi volila nobene stranke, ali ne vedo, katero bi volili, ali pa se volitev ne bi udeležili. Indiferentnost in neopredeljenost ne presenečata in sta logična posledica dejstva, da se prebivalci Slovenije ne ukvarjajo s politiko oziroma jo spremljajo površno – ko zaznajo le naslove, v vsebino pa se ne poglabljajo. Takšna drža je razumljiva toliko bolj, ker večina najvplivnejših predstavnikov slovenskih političnih strank ne uživa velikega zaupanja. Zato ne presenetljivo, da na barometru priljubljenosti iz meseca v mesec prevladuje predsednik republike, ki je funkcijo močno približal profanemu okusu povprečnosti. Sledijo mu pa politiki, ki so daleč od oči v Bruslju. Če bi sklepali na podlagi podatkov ankete, bi lahko dejali, da manj kot te ljudje vidijo in slišijo, bolj si zapisan v ljudskih srcih.

Z zadnjo anketo smo dobili tudi odgovor, ali je Združena levica na pohodu proti vrhu priljubljenosti. Pred mesecem dni se je namreč povsem nova politična sila, ki je dodobra prerazporedila razmerja moči na levici, zavihtela na vrh, skupaj z opozicijsko SDS. Nekateri so temu pripisali zelo veliko pozornost, po mesecu dni pa se je izkazalo, da ne gre za trend. Kar seveda ne pomeni, da ZL nima potenciala zavzeti pomembnejši kos pozornosti v anketah, tudi vodilnejše vloge. Koalicija treh strank (IDS, DSD, TRS) ima, če analiziramo podatke zadnjega pol leta, zanesljivo in trdno podporo, ki sicer niha iz meseca v mesec, a se počasi in vztrajno utrjuje. Še posebno če bo nadaljevala populistično retoriko, ki najhitreje prodre do indiferentne javnosti. Pri tem bo zanimivo spremljati SD, ki se kot koalicijska stranka ves čas primerja s konkurenco na levici.

Na drugi strani imamo SDS, ki se je od aprila naprej utrdila na prvem mestu, a njena podpora med volivci ne odstopa. Jasno je, da ima opozicijska stranka trdno podporo pri določenem številu ljudi, je pa veliko vprašanje, ali lahko z aktualnim predsednikom, ki stranko vodi že 23 let, še pripravi kakšno presenečenje. S predsednikom, ki ga več kot dve tretjini ljudi ocenjuje negativno, verjetno zelo težko.

Posebno zgodbo predstavlja SMC. Njena podpora v javnosti je zelo padla. Po treh mesecih padanja, ji je v zadnji meritvi uspelo zaustaviti ta trend, šele prihodnje meritve pa bodo pokazale, v katero smer bo šla – navzgor ali navzdol. Zdi se, da je podoba SMC v javnosti tesno povezana z dojemanjem uspešnosti vlade. Ko se poveča podpora vladi, tako kot v tem mesecu, se volivci lažje pozitivno opredelijo do največje vladne stranke. Imajo tudi predsednika stranke (in vlade), ki še vedno dobro kotira med volivci. Čez teden dni bomo imeli tudi prvo obletnico zadnjih volitev, ko bo čas za dodatno analizo slovenske politike.