Čisti računi, dobri nadzorniki

Banka Slovenije je po pogovorih z novimi nadzorniki bank (po prihodu Janševe vlade so jih med drugim dobile NLB, NKBM, Abanka in banka SID) ugotovila, da nekateri niso primerno usposobljeni za nadziranje bank. Kot regulator je ukrepala in od nekaterih bank zahtevala, naj skličejo delniške skupščine in zamenjajo neustrezne nadzornike in nadzornice.

Zadeva je še v postopku, pravi guverner Marko Kranjec, imena bank in neprimernih nadzornikov niso razkrita javnosti. Tudi prav. A če pogledamo »strokovno« sestavo nekaterih novih nadzornih svetov – zlasti zanimiva je nova nadzorniška ekipa NKBM –, se ni mogoče znebiti vtisa, da so bile pri nekaterih članicah in članih prave strankarske izkaznice in politične zveze ključne in bistveno bolj pomembne od njihovega bančnega znanja in izkušenj. Še več, če je ta vlada z mesta bančnega nadzornika odstavila celo nekdanjega ekonomskega svetovalca nemške vlade in direktorja multinacionalke McKinsey Petra Kraljiča, nadzor nad državnimi bankami pa nato zaupala tudi nekaterim drugorazrednim strankarskim kadrom, ki »o banki vedo le to, da imajo v njej odprt svoj račun«, smo davkoplačevalci lahko upravičeno zelo zaskrbljeni.

Tudi zdajšnja opozicija svojčas ni bila imuna za »politično« kadrovanje v nadzorne svete. In vsa čast nekaterim kompetentnim nadzornikom državnih bank. A delegiranje nadzora nad bankami po načelu »glavno, da je naš(a)«, je zadnje, kar bi si smeli privoščiti oblastniki, ki so pravkar sprejeli zakon, s katerim vsakemu državljanu nalagajo za do dva tisoč evrov poroštev za sanacijo slabih bančnih terjatev. Tistih zaudarjajočih terjatev, ki so jih svojčas povsem nesankcionirano »spregledali« prav politično nastavljeni nadzorniki, tudi iz vrst strank zdajšnje koalicije. Higienska poteza BS je tako več kot na mestu.