V iskanju ekipnega duha

Redko se zgodi, da toliko akterjev nekega dogajanja pri nas v en glas govori enako zgodbo, in prav to se je pripetilo v primeru zamenjave vodstva Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Gospodarstveniki pojasnjujejo, da so spremembe podprli zato, ker si želijo svežega vetra, drugačen pristop, predvsem pa več dialoga in sodelovanja s socialnimi partnerji. Kot kaže, so tudi v največjem gospodarskem združenju pri nas vendarle spoznali, da vztrajanje vsake strani na okopih ne bo prineslo želenega napredka in večje blaginje v družbi.

Na porušeno zaupanje med socialnimi partnerji smo na tej strani opozorili že pred leti in od takrat se na tem področju ni veliko spremenilo. Delodajalci so še naprej iskali načine, kako bi iz delavcev za čim manj denarja iztisnili čim več, pri čemer je bila njihova inovativnost neizmerna – od prekarnega dela, plačevanja na roko in neporavnavanja nadur do neplačila in že kar suženjskega izkoriščanja. Sindikati, ki so pred časom privolili v delno reformo trga dela, so se na drugi strani tudi zaradi teh slabih izkušenj z delodajalci oklepali pridobljenih pravic. Vlade pa v tej spirali nezaupanja in potrebi po polnjenju proračuna na eni ter ugajanju volivcem na drugi strani tudi niso našle načina za povezovanje vseh treh strani.

Nova direktorica GSZ Sonja Šmuc napoveduje več sodelovanja in bolj konstruktiven dialog s socialnimi partnerji. Za to bo nedvomno treba povrniti porušeno zaupanje. Delodajalci bodo morali končno spoznati, da delavec ni le strošek, ampak eden od motorčkov podjetja, ki lahko prispeva k večji produktivnosti in zaslužku. Google in nekateri drugi velikani v zdravje, znanje, počutje in plače svojih zaposlenih ne vlagajo le zato, ker ne vedo, kam z bajnimi dobički, ampak ker le zdravi, izobraženi in zadovoljni delavci delajo bolje, od česar imajo koristi tudi direktorji in lastniki.

Sindikati bodo po drugi strani delodajalcem morali dati tudi možnost, da tiste, ki ne delajo dobro, odslovijo. Dober obet za graditev mostov med delodajalci in sindikati je pričakovana zamenjava na vrhu največjega sindikalnega združenja, ki naj bi ga prevzela Lidija Jerkič. Po doslej slišanem bi lahko dami petelinje boje pustili ob strani in si bolj prisluhnili kot njuna predhodnika.

Vlada bo v socialnem trikotniku svoj fokus od politično všečnih ciljev morala usmeriti v tiste, ki bodo dolgoročno celotni družbi prinašali največ. Pri tem bo zanimivo videti, ali bo zadnja leta zelo kritična GZS do oblasti postala bolj uslužna ali bo ostala trda pogajalka, ki zna tudi zarenčati.

Iskanje ekipnega duha v omenjenem trikotniku ne bo lahka naloga, je pa nujna. Le sodelovanje in skupno delo lahko vodita na zmagovalno pot, kjer bo sadove lahko pobirala vsa država – od gospodarstva, delavcev, upokojencev in otrok do politike. To prav te dni na veliko veselje vseh pod koši evropskega prvenstva dokazuje tudi slovenska košarkarska reprezentanca.