V logiki ograj

Slovenija bo v prihodnjih dneh na južni meji postavila tehnične ovire, tudi ograjo, če bo treba, je danes sporočil premier Miro Cerar. To pomeni dvoje. Prvič, da Slovenija počasi s svojih ramen snema pretežko begunsko breme, ki bremeni tudi notranje-politično ravnotežje. Drugič, to bržkone pomeni, da se na sinhroniziran način končuje evropska pripravljenost k polni odprtosti do begunskega pritoka z Bližnjega vzhoda.

Težko bi namreč dvomili o tem, da Slovenija svoje meje simbolno zapira s privoljenjem Nemčije oziroma Avstrije. Tako lahko v zelo kratkem tudi predvidimo zaostreno politiko do pritoka beguncev v obeh severnih »šengenskih« sosedah. Uradni razlog, češ da se po stavki grških ladjarjev sprošča večji kontingent beguncev, ki da bo pritisnil na slovenske meje, je zelo verjetno plod medijskega spina in priprave javnosti na omejevalna dejanja. Tudi predhodne izjave predsednika Pahorja, ki so doživele hudo (in utemeljeno) kritiko nekaterih društev in predstavnikov kritične javnosti, kažejo na usklajeno pripravljanje javnosti na ovire, ograje, omejevanje in ustavljanje beguncev. Zelo verjetno je, da so bile tej taktiki namenjeni tudi obiski slovenskih ministrov v Bruslju, Rimu in drugod ter komunikacije slovenskih predsednikov vlade in države z evropskimi odločevalci.

Oči so torej uprte v Nemčijo, nemški notranji minister de Mazière v nasprotju z Angelo Merkel poziva k omejitvam pri podeljevanju begunskih pravic in kritizira ignoranco preostalega dela Evrope do tega vprašanja. V Nemčiji se očitno izčrpava notranjepolitična toleranca. Vzporedna zanimivost: David Cameron je EU v imenu Velike Britanije tudi že postavil štiri politične, ničkaj »begunske« zahteve kot verjetni pogoj, da njegova država ne izstopi iz EU. Preslikal je signal postavitve ograje do Evrope, podobno kot jo Evropa postavlja do beguncev.