V obliki dvojnega v

Letošnji upad gradbene aktivnosti ni presenečenje. V Delu smo ga napovedali že pred lanskim poletjem, ko so bile kapacitete gradbenih podjetij še prezasedene. Odgovorni v vladi opozoril niso slišali, tako da projektov za prihodnje leto ni na mizi – oziroma zanje ni denarja. Prihodnje leto bo gradbeništvo v prostem padu, zato bo leto za gradbena podjetja, njihove kooperante in zaposlene izjemno težko.

Po propadu velikih gradbenih sistemov v prvem valu krize, so gradbena podjetja lani prvič po začetku krize glede na predhodno leto povečala prihodke. Zaradi zaključevanja projektov, financiranih iz podaljškov evropske finančne perspektive 2007 - 2013, se je obseg gradbenih del glede na leto prej povečal za 14,6 odstotkov, samo rast na gradbenih inženirskih objektih je bila 33-odstotna. Čeprav iz številnih gradbenih podjetij še vedno poročajo o zadovoljivem obsegu posla, statistični podatki za letos že kažejo na upad gradbene aktivnosti: ta je bila v prvih osmih mesecih leta za 8,2 odstotka nižja kot v enakem obdobju lani. Bolj črnogledi so gradbinci za prihodnje leto, saj je bilo do konca letošnjega avgusta podpisanih za kar 45 odstotkov manj novih pogodb kot v istem obdobju lani. Kriza v gradbeništvu bo torej imela obliko črke W.

Gradbinci si ne želijo krivulje gradbene aktivnosti, ki spominja na EKG izris bijajočega srca. Zaželjena je ne prevelika, a stabilna rast – tako kot v Avstriji. Medtem ko je povprečna sprememba obsega del v gradbeništvu v Sloveniji v zadnjih desetih letih znašala kar 17,5 odstotka, je v Avstriji bila le 2,5-odstotna. Gradbeništvo severno od Karavank stabilno raste od leta 2005, tudi zaradi petletnih investicijskih načrtov. S temi Avstrijci preprečujejo napihovanje in pokanje gradbenih balonov ter skrbijo za stabilnost na trgu.

Slovenska država je pri nas najpomembnejša investitorica, zato bi tudi ta morala premišljeno vlagati v infrastrukturo, denimo z bolj učinkovitim črpanjem evropskih sredstev skozi vsa leta finančne perspektive in ne zgolj norenjem v njenih zaključkih. Tudi v novi evropski sedemletki 2014 - 2020 so na voljo milijoni evrov za gradnjo okoljske in prometne infrastrukture. Luknjaste državne ceste, železnice, energetsko neučinkovite javne stavbe in tako dalje kličejo po gradbincih. Denar je na voljo tudi v evropskem skladu za strateške naložbe (EFSI) oziroma tako imenovanem Junckerjevem skladu, s katerim želi Bruselj spodbuditi predvsem zasebne projekte. Evropska investicijska banka (EIB) je iz tega sklada že potrdila več projektov, povezanih z energetsko učinkovitostjo, ki sledijo evropskim okoljskim ciljem do 2020. EFSI je zato priložnost za financiranje energetske sanacije stavb tudi v Sloveniji.

A ker še ni objavljenih razpisov, gradbena operativa vsaj pred letom 2017 ne bo imela dovolj dela. Zato se gradbincem, ki bodo zgolj čakali na državne razpise, ne bo dobro pisalo. Razmišljati morajo tudi o novih pristopih k poslu, denimo o koncesijah, javno-zasebnih partnerstvih, iskanjem denarja v evropskih skladih, financiranju prek EIB ... Zato, da njihovo pisalo čim prej izpiše črko W do konca.