Tiskane izdaje
»Danes lahko dobi zaposlitev vsakdo, ki je motiviran za delo in učenje. Pasti so skrite kvečjemu v posamezniku, ki se ne zmore ali noče prilagoditi potrebam delodajalca,« je za Delo nedavno dejala Alenka Kraljič iz kadrovske agencije Trenkwalder.
Podatki o marčnih gibanjih na trgu dela in o (odločno upadajoči) registrirani brezposelnosti ji pritrjujejo. Če bo šlo tako naprej, bo aprila število registriranih brezposelnih padlo pod psihološko mejo 80.000. Nazadnje smo bili tam v predkriznih letih 2007, 2008.
Smo torej že na konju? Razlogi za navdušenje vsekakor obstajajo, sploh, če upoštevamo napovednik zaposlovanja, ki ga je pripravil republiški zavod za zaposlovanje. Po zadnji anketi med delodajalci bodo podjetja v prvi polovici leta 2018 iskala skoraj 31.000 delavcev! Tudi če se postavimo v evropske okvire, smo lahko še kar zadovoljni, saj je bila po podatkih Eurostata februarska stopnja brezposelnosti v Sloveniji pod povprečjem EU, v družbi Avstrije, Bolgarije in Luxemburga.
Pa vendar ... Kljub množici prek 80.000 oseb brez zaposlitve delodajalci tarnajo, da ne morejo dobiti delavcev. Dogaja se, da se na razpise za posamezna delovna mesta prijavi množica ljudi, a nihče ne izpolnjuje pogojev. Nekateri pridejo na razgovor samo iz radovednosti ali pridejo zgolj po podpis, s katerim na zavodu dokažejo, da so aktivno iskali delo. Krivično bi bilo sicer reči, da so »zavodovi« brezposelni nesposobni, da se jim v resnici ne ljubi delati ali da zgolj izkoriščajo sistem, a mnoge resnične zgodbe, ki krožijo po kadrovskih službah in agencijah, mečejo slabo luč tudi na vse ostale.
Vsekakor pa drži, da je med brezposelnimi veliko oseb, ki so jih tja naplavile odmirajoče delovno intenzivne industrijske panoge, ljudi, ki nimajo ustrezne izobrazbe, delovnih izkušenj, veščin, ki jih potrebuje sodobna gospodarska struktura, kar 40 odstotkov jih je starejših od 50 let, med njimi so težko zaposljivi in bolehni, invalidi. Preveč je družboslovcev, manjka tehničnih profilov, ki jih ni mogoče usposobiti čez noč, ampak šele z načrtnim ozaveščanjem in vzgojo mladine. Podjetja težko dobijo delavce za preprosta dela, kadrov manjka v trgovini in gostinstvu, kjer so pogoji dela še posebej težki, plače pa blizu minimalne.
A tudi tu se premika. Številni programi praktičnega in teoretičnega usposabljanja brezposelnih, dodajanja kompetenc, ki jih potrebuje trg, kažejo rezultate. Na zavodu za zaposlovanje opažajo, da v poplavi potreb vsi, tudi starejši in dolgotrajno brezposelni, že dobijo priložnost. Da bi ta kategorija postala zanimivejša za delodajalce, bodo za zaposlitev starejših od 58 let v prihodnje posebej nagrajeni. Po drugi strani pa bo konkurenca med delodajalci v boju za dobre človeške vire pripomogla k izboljšanju delovnih razmer in plačila za delo, kar bo dodatno aktiviralo tudi brezposelne.
