Tiskane izdaje
Medtem ko drugje po Evropi zdaj že večinoma okrevajo po drugi recesiji v zadnjih letih in govorijo o gospodarski rasti, Slovenija s svojim gospodarskim padcem ostaja eden najhujših evropskih bolnikov, v družbi držav, kot so Ciper, Grčija in Portugalska. Statistika ugotavlja, da se je v prvi polovici 2013 naš BDP zmanjšal za kar 3,2 odstotka, ob tem, da se je že lani za 2,5 odstotka, da padcev v letih prej niti ne omenjamo.
Slabo, zelo slabo. Ob tem, da nas glavni, več milijard evrov težki stroški za sanacijo bank in drugih zablod zgrešene ekonomske politike v preteklosti še čakajo – in bodo krepko bremenili prihodnje proračune. In če ni zdravih podjetij in bank, ni gospodarske rasti, so večji tudi primanjkljaji in s tem dolgovi, država pa drsi v zloveščo spiralo.
Naložb ni, država in državljani pa smo prisiljeni v varčevanje – ta trend traja že pet let. Slovenijo tako za zdaj rešuje le še izvoz. Ne pozabimo: brez njegovega deleža v BDP bi bili zagotovo že primorani zaprositi za tujo pomoč. Naj ima vlada to v mislih tudi pri pripravi rebalansiranega proračuna za prihodnje leto.
Če bi živeli v povprečni deželi, s sposobnimi odločevalci in institucijami, bi lahko pričakovali, da ima oblast pripravljene glavne odgovore, kako državo izvleči iz krize in jo popeljati do ponovne rasti ter s tem blaginje njenih prebivalcev. Pri nas teh odgovorov (še) ni ali pa so slabi – dvig davkov –, nezrela vlada in čedalje bolj interesno raztreščena koalicija pa za zdaj zgolj otrplo spremljata, kako Slovenija, nekoč menda vzorna evropska učenka, nezadržno drsi pod diktat trojke. O njem bo, žal, to jesen zagotovo še veliko govora.
