V ringu

Gradbinci vstopajo v ring, v katerem se bo v prihodnjih mesecih odvijal boj za krepitev pozicij na slovenskem gradbenem trgu. Nagrada sta dve podjetji, ljubljanski KPL in novogoriški CPG, vsak s svojim draguljem – koncesijo za vzdrževanje cest v Ljubljani oziroma na severnem Primorskem.

Stečajni upravitelj propadlega Cestnega podjetja Ljubljana Veljko Jan je v pošti nabiralnik prejel kar 20 nezavezujočih ponudb za nakup ljubljanskega koncesionarja KPL. Število ponudb je visoko, a ne presenetljivo. Prvič, pričakovati je, da bi bilo zavezujočih ponudb bistveno manj, saj so številni z nezavezujočim izkazovanjem interesa bolj tipali teren. Drugič, KPL je privlačna tarča za nakup. Iz stečaja bo morda mogoče relativno poceni kupiti gradbinca, ki ima z Mestno občino Ljubljana sklenjeno koncesijsko pogodbo za vzdrževanje ljubljanskih cest do leta 2026, iz tega pa ustvari približno polovico vseh prihodkov. Teh je bilo lani za 23,5 milijona evrov, gradbinec pa je ustvaril 1,1 milijona evrov čistega dobička. Po drugi strani za kupce obstajajo tveganja, saj KPL, ki so nekdanji lastniki izčrpavali, še vedno nosi mlinske kamne finančnih bremen.

KPL bi bil po mnenju Veljka Jana lahko prodan še letos. Do konca leta bo morda novega kupca dobil tudi CPG, ki je na prodaj iz stečajne mase Primorja. CPG je eden največjih in najhitreje rastočih gradbincev pri nas, saj je lani ustvaril dobrih 76 milijonov evrov prihodkov in 3,5 milijona evrov čistega dobička. CPG ima koncesijo za vzdrževanje državnih cest na severnem Primorskem, od Vipavske doline do Vršiča. Ker je CPG približno trikrat večji od KPL, bo tudi nakup novogoriškega podjetja precej večji finančni zalogaj kot nakup ljubljanskega gradbinca. Stečajni upravitelj Primorja ga bo namreč poskušal prodati za vsaj 16,4 milijona evrov.

Koncesija za vzdrževanje cest gradbincem zagotavlja delo poleti in pozimi – zadnje je v gradbeništvu še posebno zaželeno – ter tako predvidljive in stabilne prihodke. To bo še pomembneje v bližnji prihodnosti, ko se bo gradilo veliko manj javnih investicij kot v zadnjih letih, zasebne investicije pa tega upada še zdaleč ne bodo nadomestile.

Kdo bi lahko imel interes za nakup teh podjetij in kdo bi iz ringa lahko izstopil zmagoslavno? Največji slovenski gradbinci CGP, SGP Pomgrad in Gorenjska gradbena družba so sami ali prek hčerinskih družb že vzdrževalci državni cest, s prevzemi pa bi svoje pozicije še utrdili. Strabagu, po drugi strani, (še) ni uspelo dobiti koncesije za vzdrževanje državnih cest, prevzem KPL ali CPG bi zato bil za avstrijskega gradbinca še kako dobrodošel. Poleg tega ima za seboj finančno močno mamo. V Slovenijo pa spet vse bolj prodirajo tudi tuji gradbinci, denimo iz Bosne in Hercegovine, z morebitnim prevzemom slovenskega podjetja pa bi se popolnoma utrdili na trgu. Z dvignjenimi rokami bo ring zapustil tisti, ki bo sposoben za nakup nameniti največ denarja.