V tujini Kampl in Oblak, pri nas Mijatović in Nemec

Če bi volitve novega predsednika Nogometne zveze Slovenije (NZS) spremljal pavšalni gledalec, torej član nogometne družine, ki ga zanima predvsem ogled kakšnega klasičnega derbija, manj pa merjenje moči med funkcionarji, bi si mislil, da se merita za nasledstvo Aleksandra Čeferina kar Al Capone in/ali Vito Corleone, ne pa Radenko Mijatović in Matjaž Nemec. V nekaterih studijskih oddajah in v nekaterih časopisnih medijih namreč polemizirajo o domnevnem izsiljevanju, grožnjah in »dajanju napotkov« pred glasovanjem, ki bo v četrtek popoldne na Brdu. Nemara bo v prihodnjih dneh zgodba dobila tudi oprijemljivo nadaljevanje, ne nazadnje je Ivan Simič napovedal, da bo izročil kriminalistom tudi konkretna imena, če ga bodo obiskali.

Čas bo razkril, komu bo predvolilno preigravanje prineslo največjo korist, najmanjšo gotovo nogometu kot paradni športni panogi. Zgodba je resda pričakovana in logična, gre za nadaljevanje trenda, ki vlada v Sloveniji. Pri nas so bili funkcionarji vselej zanimivejši od odločevalcev. Tudi tabloidni in rumeni tisk sta polna prispevkov iz zasebnega življenja funkcionarjev, manj je vsebin o ljudeh, ki zares odločajo. Če bi logiko prevedli v nogometni jezik, bi bil v »normalnem medijskem prostoru« pod drobnogledom vsak korak, ki bi ga naredili Kevin Kampl, Jan Oblak, Valter Birsa in Matjaž Kek ter investitorji (v nogomet), kot so (bili) Ivan Zidar, Dušan Črnigoj, Izet Rastoder in Joc Pečečnik, pri nas pa v resničnostnem šovu spremljamo funkcionarje. V tokratnem boju za vrh NZS Ivana Simiča, ki je resda odstopil od kandidature, Radenka Mijatovića in Matjaža Nemca.

Težko je verjeti, da medijsko tako močno odmeva dvoboj za neprofitno organizacijo, ki letno ustvari približno 10 milijonov evrov prihodkov. V Sloveniji deluje najmanj 500 podjetij, ki letno generirajo večje prihodke od najbogatejše panožne športne zveze pri nas. Prav tako je težko verjeti, da medijsko tako močno odmeva dvoboj za resda prestižni položaj, ki lahko predsedniku – po Zakonu o društvih – povzroči veliko neprijetnosti, manj naj bi bilo možnosti za pridobivanje osebnih koristi. Kdo ve, kaj je v ozadju.

V volilni kampanji pogrešamo predvsem rešitve za ključne izzive slovenskega (klubskega) nogometa, ki v zadnjih letih izgublja korak z evropskim ritmom; časi, ko so Chelsea, Schalke in Lazio obiskovali štadion pod Kalvarijo sredi decembra, so mimo, realnost je slovo slovenskih klubov še pred koncem poletnih počitnic. Prava vprašanja za novo vodstvo NZS bi bila: 1) ali obstoječi koledarski sistem klubom omogoča načrtovanje vrhunca forme za julij/avgust, ko najboljši odločajo o ligi prvakov in evropski ligi; 2) so večkrat izpostavljeni stroški sodnikov res previsoki ali ne; 3) je množičen prihod tujega kapitala v 1. SNL podvržen ustrezni vsebinski regulativi; 4) na kakšen način obuditi nogometno Prekmurje in kako preprečiti polom na Obali? Itd.