V zadnjih trenutkih

Zdaj je jasno: posvetovalnega glasovanja v Kataloniji ne bo, zagotovo takega ne, kakršnemu je regionalna politika zadnje mesece, kar leto, utirala zakonsko pot. Predsednik Artur Mas je včeraj dopoldne stopil pred javnost in, z zavedanjem, da popolnega političnega soglasja v resnici ni, pojasnil alternativno rešitev: 9. novembra bomo organizirali takšno glasovanje, ki ne bo v nasprotju s špansko ustavo. Volilnih seznamov ne bodo uporabili, tudi tehnično da bo zato neoporečno in izpeljano brez strahu, da bi Madrid lahko komu, denimo javnim uslužbencem, očital nezakonito delovanje.

Potem je trajalo ves dan, da so politični tekmeci predstavili svoja stališča. Zeleni socialisti in nekdanji komunisti (ICV-EUiA) so protestirali, antikapitalisti so bili spravljivejši, češ, zanje je pomembno predvsem to, da pridejo Katalonci 9. novembra glasovat ... A ves čas so bile oči najbolj uprte v Republikansko levico Katalonije (ERC), radikalno stranko, v kateri se z zagrizenostjo zavzemajo za consulto 9N, že tradicionalno hočejo predvsem neodvisnost – in zmago zase na prihodnjih volitvah. Pozno popoldne se je vendarle izkristaliziralo, da ne bodo, pa čeprav so besni, uničili Masove politične igre – in vsega postavili na glavo. Niso odvihrali od skupne politične mize in vladajoči Konvergenci in Uniji ne obrnili hrbta, menda ni pričakovati, da bi ji metali polena pod kolena, dali so bolj vedeti, čeprav v jezi, da ji bodo sledili pri nadaljnjih potezah. Sporočilo je mogoče razumeti spodbudno, sploh, ker bi ERC, kakor kažejo ankete javnega mnenja, zlahka dobila predčasne volitve ...

Kadar se hoče na novo pisati zgodovina, takrat je napetosti veliko. Potreben je izjemen pogum, vendar je nujna tudi previdnost. Tedaj šteje modro taktiziranje, in jasno, da bi moralo biti v naših časih prvo vodilo demokracija. Čustva so silovita, zato mora biti izostreno pronicljiv razum. Artur Mas z včerajšnjo odločitvijo nekako sledi temu, kar ves čas ponavlja: da je treba ohraniti zakonitost, spoštovati pravne okvire, ustavo. Ljudje so se, sodeč po dogajanju na medmrežju, odzvali dokaj mirno, morda kar presenetljivo pomirjeno: kajti glasovali bodo, in to je tisto, kar si želijo.

Morebitna dodatna notranjepolitična trenja, ki utegnejo še slediti, pa tudi možna navzkrižja z organizacijami, ki se zavzemajo za samostojnost in imajo ključno vlogo pri širjenju osamosvojitvenih teženj – v Katalonski narodni skupščini, na primer, se do sinoči še niso odzvali na Masovo za mnoge »zvodenelo« potezo –, zagotovo ne bodo nikomur v Kataloniji prid. Zato ne, ker več kot je zaostrovanja in sporov v Barceloni, bolj neomajno vztraja pri svojem pogledu na katalonski osamosvojitveni proces Madrid.

Volja ljudi, Kataloncev, pa je več kot jasna: sodeč po razpoloženju na ulicah, po zastavah, ki množično plapolajo na oknih, in seveda po izidih javnomnenjskih raziskav, si velika večina želi glasovati. Prav tako večina jih hoče narediti še korak naprej – v neodvisnost.