Vaja z računom

Finančna uprava brez zavezancev ne more preizkusiti zmogljivosti svojega sistema.

Objavljeno
23. december 2015 21.58
Katarina Fidermuc o zavezništvu pri davčnih blagajnah
Katarina Fidermuc o zavezništvu pri davčnih blagajnah
Staro leto bomo končali z davčnimi blagajnami in z njimi tudi začeli novo, to že vemo, koga pa bo zaradi njih še bolela glava, bomo vedeli 2. januarja, ko bo potrjevanje računov prek informacijskega sistema finančne uprave že obvezno. Po novoletnih praznikih bo torej slovenski potrošnik stopil naravnost pred (obvezno) davčno blagajno.

»V naslednjih sedmih delovnih dneh se bo moralo skoraj 90 odstotkov zavezancev pripraviti na davčne blagajne,« so prejšnji dan sporočili s finančne uprave, kjer predvidevajo, da jih bo uporabljalo približno 70.000 izdajateljev računov. Bilo je očitno, da jih skrbi majhen delež vajencev, ki novi sistem davčnega označevanja računov že preizkušajo, saj se poskusno obdobje izteka. Ljudi, ki so blizu gospodarstva, počasna dinamika pri izdajateljih računov niti ne preseneča, češ da je v slovenskem značaju. »Predvidevam, da se bo večina bodočih zavezancev v prostovoljno preverjanje sistema vključila proti koncu decembra,« je predvidel direktor združenja za informatiko in telekomunikacije na gospodarski zbornici Dušan Zupančič.

Danes je statistika, ki je vznemirila finančno upravo, že nekoliko boljša kot včeraj in morda precej slabša kot jutri, ker je prav mogoče, da bodo prodajalci blaga in storitev praznične dni izkoristili za »usposabljanje« svojih elektronskih naprav – če bodo le računalnikarji hoteli delati tudi za praznike. Svojih rednih strank ne bodo pustili na cedilu, posebno velikih ne. Za kupca, ki hodi po običajnih opravkih, ni videti tako slabo, kot kaže opozorilo finančne uprave. V poskusno delovanje sistema se je že vključila večina velikih trgovcev in drugih sistemov, a tudi mali ponudniki blaga in storitev: na njihovih računih sta značilni oznaki EOR in ZOI. Toda statistika, ki je pomembnejša od posplošenega osebnega vtisa, pač kaže, da se mora v enem tednu na davčne blagajne pripraviti še kakšnih 60.000 bodočih uporabnikov. Obvezna rezervna oprema pod pultom bodo papirni računi z uradno oznako.

Na finančni upravi so prepričani, da je bilo za priprave na davčne blagajne dovolj časa. Ministrstvo za finance je zavrnilo pobude informatikov, naj rok za obvezno uporabo davčnih blagajn podaljša, češ da se širok krog zavezancev nanje ne bo pripravil do roka. Davčni zavezanec je trdoživ, to pa že lahko rečemo. Politika, ki se vseskozi vrti v istih krogih, se je na davčne blagajne pripravljala več let, preden se je odločila zanje, zato se nekajmesečno pripravljalno obdobje za zadnji člen v »prehranjevalni verigi«, za zavezanca, ne zdi kaj posebej dolgo.

Na finančni upravi zagotavljajo, da bo njen informacijski sistem zdržal velik pritok računov vanj, od tri do pet milijonov na dan, seveda pa si želijo, da bi se tolikšni obremenitvi približali tudi v poskusnem obdobju pred 2. januarjem. Ne gre torej le za težave, ki jih utegnejo imeti zavezanci, če ne bodo preizkusili svojih blagajn, ampak brez njihovega množičnega sodelovanja tudi finančna uprava ne more preveriti, kako bo ob veliki obremenitvi deloval njen sistem. Čas je torej za zavezništvo.