Varno ni donosno

V predlogu nove pokojninske reforme bo po besedah ministra Vizjaka večji poudarek namenjen dodatnemu pokojninskemu zavarovanju (DPZ). Očitno je, da bomo z osnovno pokojnino težko živeli in da je zato za varno starost modro varčevati. A kaj, ko nas je neprivlačna ponudba DPZ doslej sama od sebe prepričevala, da se takšna oblika varčevanja ne splača in da je denar donosneje nalagati drugam.

Kot priznavajo sami ponudniki teh storitev, bodisi predstavniki vzajemnih pokojninskih skladov, v katerih varčuje največ Slovencev, bodisi predstavniki pokojninskih družb ali zavarovalnic, ponujajo premajhno izbiro različnih naložbenih možnosti, ki prinašajo prenizke donose in prenizke rente. Pogosti so primeri, ko se varčevalne premije gibljejo med 20 in 40 evri.

Ali je to veliko ali malo, najlaže ocenijo tisti, ki to vsoto vsak mesec tudi plačajo. Naše finančne zmožnosti so namreč z gospodarsko krizo postale še bolj neenake in pri drugem pokojninskem stebru ne gre za solidarnost, ampak za načelo transparentnosti. Višina rente je odvisne od višine vplačanih premij, je osnova tega načela, ki bi ga mnogi radi videli tudi v prvem stebru, čeprav so hkrati glasna opozorila, da gre pri DPZ za dodatek, in ne za alternativo obstoječemu pokojninskemu sistemu. Ker se od upravljavcev zahteva, da se sredstva nalagajo varno in da zagotavljajo zajamčen donos, ti donosi potemtakem ne morejo biti visoki, pojasnjujejo ponudniki zavarovanj, ki od novega predloga pokojninskega zakona pričakujejo tudi, da bo zagotovil namensko porabo privarčevanih sredstev in preprečil dosedanjo prakso, da so varčevalci po desetih letih privarčevani denar dvignili v enkratnem znesku in ga porabili v drugačne namene.