Več počitnic, več turizma

Odhajajoča vlada je sem ter tja naredila tudi kakšno pametno. Na primer spet podaljšala zimske počitnice na dva tedna. S tem sicer ni prinesla usodne odrešitve slovenskemu gospodarstvu, je pa s preprosto odločitvijo popravila povsem nepotreben ukrep ministrstva za šolstvo iz časa ministra Igorja Lukšiča.

Ugotovitve iz slovenskih turističnih krajev so v teh dneh usklajene: ponovna uvedba dvotedenskih počitnic je več kot dobrodošla, učinek povsod pozitiven. Skoraj nemogoče je ta učinek prevesti v konkreten znesek, spet pridobljen prihodek ali dobiček. Toda v vseh krajih so napredovali. Povsod so hvaležni, ker so v dveh tednih počitnic poslovali bolje kot bi v enem samem. Seveda je učinke nemogoče primerjati s prejšnjimi leti že zato, ker so se časi nasploh spremenili in ljudje zdaj drugače varčujejo, kot so še pred šestimi leti. Tudi turistični tokovi se spreminjajo, zahteve gostov še bolj. Ampak podatki posameznih turističnih centrov so jasni. Pravzaprav je neverjetno, kaj si je vlada pred tremi leti dovolila. Že tako pičle možnosti slovenskega zimskega turizma je tako še bolj okrnila. Italijanske šole nimajo zimskih počitnic, ampak si rekreacije na snegu (»bele tedne«) organizirajo v daljšem zimskem obdobju po avtonomni izbiri posameznih šol. Nemci poleti ne gredo vsi hkrati na dopust, ker tega infrastruktura ne bi prenesla. Če bi vse nemške dežele dopustovale istočasno, bi povzročili več sto milijonov evrov veliko izgubo.

Slovenski prihranki in pridobitve s ponovno uvedbo dvotedenskih zimskih počitnic seveda niso impozantni. Toda za takšen izid so bolj krive razmere na področju turistične infrastrukture, v katero obubožano turistično gospodarstvo ne more vlagati, in zato imajo na Kaninu vsem metrom snega in belih površin slabše razmere, kot so bile v jugoslovanskih časih. Zato je kljub pohvali odhajajoči vladi glede dvotedenskih počitnic seveda podobno nesmiseln ukrep, ki si ga je ista vlada privoščila z ukinjanjem državnih praznikov. Sprememba enega državnega praznika v delovni dan povprečno prinese 0,1-odstotne točke večjo gospodarsko aktivnost, so iz vlade odgovorili poslancu Samu Bevku na njegovo poslansko vprašanje. Če bi torej spremenili še vseh preostalih deset prazničnih dni v delovne, bi za en odstotek povečali produktivnost slovenskega gospodarstva. Toda to potrebuje 20- ali 30-odstotno povečanje produktivnosti. To je mogoče doseči z intenzivnim vlaganjem v tehnologijo, z drugačno organizacijo dela, znanjem in predvsem z zniževanjem stroškov ter odpravo povsem absurdnih birokratskih ovir.

Slovenija tako lahko odpravi vse praznike in počitnice, pa še vedno ne bo ujela proizvodnega ritma normalno razvite države. Naša severna soseda ima več praznikov in vseeno precej drugačen gospodarski izkupiček. Zato je ukinjanje praznikov in uvajanje enotedenskih počitnic demagogija, ki odvrača pozornost od pravih problemov. Podobno, kot je predsednikovo plačevanje kavic iz lastnega žepa, medtem ko z drugih računov vsak dan odtekajo milijoni.