Več vprašanj kot odgovorov

Če se bo koaliciji uspelo uskladiti o predlogu zakonske podlage za ustanovitev novega megaholdinga, ki bo pod eno streho združil vse upravljavce državnih podjetij, bi lahko vlada z enotedensko zamudo od napovedanega roka danes že sprejela nov koncept upravljanja državnih naložb. Z malo proceduralne spretnosti bi tako lahko predlog zakona v skladu z vladnimi načrti na poslanskih klopeh pristal še pred poletnimi počitnicami. Spoštovanje rokov je praviloma pohvalno, a ne, kadar zaradi tega trpi kakovost.

Predlog zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH) najbolj korenito spremembo sistema upravljanja državnih deležev v zadnjih 20 letih, ki se nanaša na kar 11 milijard evrov premoženja, menda ureja v pičlih 34 členih. Tako ne odgovarja niti na nekatera osnovna vprašanja, kot so način prenosa neposrednega in posrednega premoženja na SHD, izplačilo dividend in kupnin, način razporeditve in upravljanja naložb do sprejetja strategije upravljanja itn. Poleg tega pa v vmesnem obdobju politiki odpira vrata za posege v podjetja.

Aktualna oblast pri tem ponavlja napako prejšnje vlade. Najprej bo namreč določila obliko in šele nato vsebino. V vsem tem času namreč še vedno nismo dobili strategije upravljanja, ki bi opredelila dolgoročne upravljavske cilje države v posamezni naložbi, zaradi česar so ti vedno znova podvrženi hipnim političnim, lobističnim in drugim interesom.

Nerazumno je tudi, da se tako obsežen poseg v način upravljanja državnih naložb pripravlja brez širše javne razprave. Iz predlaganih rešitev ni opaziti, da bi ministrstvo kakorkoli upoštevalo pripombe in opozorila, ki so jih v dobrem tednu na prvi osnutek poslali različni deležniki.

Novi ekspresni koncept tako za zdaj prinaša več vprašanj kot odgovorov.