Vedenjske turbulence

O tveganjih, ki uničujejo zdravje, in recepturah za ogibanje boleznim.

Objavljeno
23. november 2015 14.01
Diana Zajec, Zdravje
Diana Zajec, Zdravje
Dr. David Perlmutter, mednarodno priznani nevrolog in nutricionist, si je, zdaj tudi v slovenskem prevodu, drznil dregniti v epicenter osjega gnezda, ki mu je, bolj nezavedno kot zavedno, prepuščeno življenje slehernega človeka. S pronicljivim, koncizno-analitičnim in filigranskim znanstveno-razčlenjevalnim pristopom raziskovalec, v svetu med drugim znan po inovativnem pristopu k zdravljenju nevroloških motenj, v knjigi Požgani možgani uperja analitično-kritični prst v danes glutensko vse preveč nasičeno hrano – ker ta, dokazano, pušča odtis na zdravju možganov. Tudi v obliki degenerativnih obolenj tega najbolj zapletenega in hkrati najslabše raziskanega oziroma poznanega organa v človekovem telesu, sestavljenega iz približno 100 milijard živčnih celic.

Vemo, da se med 20. in 90. letom starosti možgani lahko zmanjšajo za deset odstotkov, znano pa je tudi, da je starajoče se možgane mogoče obnavljati, krepiti njihovo vitalnost in aktivnost. Perlmutter prav zaradi tega opozarja na bolezenske pasti, ki se skrivajo v zaužitju prevelikih količin glutensko nasičene hrane, hkrati pa pojasnjuje, kako se je s prevetritvijo vedenjskih oziroma prehranjevalnih vzorcev mogoče izogniti tveganjem za razvoj bolezni, ki iz človeka sčasoma lahko naredijo mentalnega invalida.

Branko Gradišnik ni le prevajalec knjige, ampak tudi izkustveni »promotor« tovrstnega življenjskega preobrata; pred 33 leti se je odpovedal kajenju, leto kasneje pitju alkoholnih pijač, nakar pri iskanju odgovora na dilemo, ali se v dobršni meri odpovedati tudi ogljikovim hidratom, ni imel težav. Zato zdaj, kot pravi, prihaja na dan z dobro novico: odpovedovanje ogljikovim hidratom deluje – pa čeprav bo živilska industrija trdila drugače. A prav nič drugače ni bilo pri tobačni industriji, ki je desetletja zanikala škodljivost tobačnega dima, nedvoumne dokaze o povzročanju raka pa zaklepala v predale, pravi nekdanji kadilec, ki prisega na ketonsko dieto. Zanimivo je, da tudi otrokom z epileptičnimi napadi medicina že od nekdaj pomaga s taisto dieto, saj ta umirja tako imenovane možganske nevihte.

Seveda si mora vsak človek sam postaviti vredno(s)tno lestvico, nanjo umestiti ključne bivanjske izzive ter presoditi, kako se jim bo postavil po robu oziroma dosegel stanje, v katerem njegovo življenje ne bo izpostavljeno nenehnim, tudi bolezenskim turbulencam.

V iztekajočem se mesecu, ki je med drugim posvečen ozaveščanju o raku pljuč in številnih drugih pljučnih obolenjih, vključno z redko gensko okvaro oziroma boleznijo pljuč, cistično fibrozo, se je prav tako veliko govorilo o preventivi. O ozaveščenem ravnanju, v sklopu katerega si človek prizadeva za ohranitev svojega zdravja, na različne načine. S poseganjem po bolj zdravi hrani, s čim bolj telesno aktivnim življenjem in tudi z udejanjanjem misije nemogoče – izogibanjem stresu.

Ta danes tako rekoč neizogibni nebodigatreba vztrajno pušča odtis na zdravju slehernika, ki bi po zdravorazumski logiki moral svoje možganske vijuge čim prej preusmeriti v aktivno obrambo zdravja. Tako – ali drugače.