Veliko vetra, a brez vetrnice

Pred dobrim letom, ob izbruhu aferice zaradi domnevno neustreznih protikorupcijskih klavzul v pogodbi Termoelektrarne Šoštanj z dobaviteljem glavne tehnološke opreme za šesti blok Alstomom, smo ministrstvo za gospodarstvo vprašali, ali ne bi bilo smiselno ustaviti del v Šoštanju vsaj do razjasnitve neznank. Da ne bi nastajala nepotrebna škoda, če se nazadnje vendarle izkaže, da projekt ne drži vode. Odgovor je malce presenetil, saj smo slišali precej odločen Ne. Še bolj preseneča, da je tak ostal do zdaj.

Vedno znova se namreč zdi, da bi gospodarsko ministrstvo in njegov direktorat za energijo zelo rada v projektu našla kaj kriminalno slabega in ga ustavila. Po klavzulah so prišli dvomi o količinah premoga, o katerih zdaj kaže, da so bili neupravičeni, a spet ne zelo gotovo. Po premogu je nastala dilema, ali ne bi morali projekta TEŠ6 oddati na javnem naročilu. Prevod ene besede je ključen, od tega je odvisna veljavnost ali ničnost pogodb za TEŠ6. Ta trenutek jih je izvedenih za 240 milijonov evrov, podpisanih pa že za 800 milijonov evrov. Da ne bo dvoma, o čem je govor.

Kdo bo zahteval ničnost pogodb za nazaj in za vse projekte Holdinga Slovenske elektrarne, Termoelektrarne toplarne Ljubljana in Gen Energije od leta 2007 naprej, če se pokaže, da smo v Sloveniji malce kršili direktivo? In kdo bo plačal vse odškodnine? Za večino projektov, tudi TEŠ6, je vlada vmes že prižgala zeleno luč.

Zdaj je na vrsti še referendum. Bržkone je vsem jasno, da bi na referendumu zavrnili gradnjo TEŠ6, težava pa je, da ni predstavljena in ovrednotena nobena druga rešitev. Zato bi bilo bolje, če bi odločali o razvoju celotne energetike. To bi bila v državi, v kateri ni mogoče postaviti ene same vetrnice, precej cinična zabava. Robert Golob, denimo, pravi, da po odločitvi za drugo jedrsko elektrarno ne bi potrebovali nobenega fosilnega bloka več. Temu naj dodamo le to, da razprave o še eni jedrski elektrarni ne bi bile burne le doma, ampak tudi onkraj meja.

V prid TEŠ6 govorita Evropska investicijska banka in Evropska banka za obnovo in razvoj. Dejansko, ob vsej glasni burki, gre projekt lepo mirno naprej. Prispelo je 110 milijonov evrov posojila, Agencija za okolje je izdala okoljevarstveno dovoljenje, ki je nujna podlaga za gradbeno dovoljenje. Ministrstvo za gospodarstvo govori, zdaj sicer bolj potiho, ker je menda dobilo negativno mnenje evropske komisije, o združevanju energetskih stebrov in njune kapitalske moči. Za kaj, če ne za TEŠ6? Zadevo utegne zavreti ista Alpe Adria Green, ki je pobudnica referenduma o TEŠ6. Na okoljevarstveno dovoljenje se bo seveda pritožila, kar utegne vzeti še nekaj mesecev.

Šaleški knapi so že davno dobili pike. Sprašujejo se, kdo je za temi nenehnimi napadi, kdo hoče predčasno zapreti njihov ljubljeni rudnik premoga in, priznajmo, tudi razmeroma dobrih plač. Gnev je usmerjen na Zares, ki menda dela samo zmedo ob prevzemanju energetike, in vlado, ki ne posluša stroke. Ta po njihovem prepričanju odločno pravi, naj bodo vsi tiho o vetrnicah in sončnih elektrarnah, ker nas bo z njimi zeblo.

Nekateri drugi močno upamo, da je v stihijskem mahanju ministrice za gospodarstvo kanec zvitosti. Z vsemi grožnjami bi mogoče lahko vplivala na veliki Alstom, da malce popusti. Dogovorila bi se pač za cenejše sodelovanje, manjši novi blok ali za obnovo dveh starih blokov, predvsem pa bi pridobila malo več časa. Da končno predstavi več energetskih scenarijev in upošteva napotek evropske komisije. Ta se namreč glasi, da si ni dobro že letos zacementirati energetske prihodnosti vse do leta 2050.