Velikoalbanski bobnarji

Predčasne volitve na Kosovu so potekale v spremenjenem geopolitičnem okviru, ki zahteva umirjeno in odgovorno politiko na Balkanu. Po zaslugi mednarodne skupnosti, ki je gledala stran in tolerirala staro kosovsko politično gardo, iz katere so se rekrutirali voditelji, ki jim pripisujejo kriminalno preteklost, so namesto dialoga Beograda s Prištino znova v ospredju vzajemne grožnje in verbalno rožljanje z orožjem. Kljub temu se v Bruslju in Washingtonu še ni prižgala rdeča luč.

Vojno med »koalicijo teme« in mirovniki so po delnih izidih dobili nekdanji poveljniki Osvobodilne vojske Kosova (OVK), ki so osvojili dobro tretjino glasov. Premierski kandidat vojne koalicije Ramush Haradinaj je razglasil zmago in napovedal oblikovanje nove vlade. Po njegovem se morajo v prizadevanje za normalizacijo odnosov Kosova s Srbijo vključiti ZDA, medtem ko je predsednik Hashim Thaçi pozval Bruselj, naj dvigne dialog na predsedniško raven.

Haradinaj se zavzema za dialog dveh neodvisnih držav in je proti vmešavanju Beograda v kosovske notranje zadeve, predsednik Aleksandar Vučić pa vztraja, da se v Srbiji še ni rodil politik, ki bi priznal neodvisnost Kosova. Ključnega problema ne vidi v politikih, kot je Haradinaj, čeprav ga je ta označil za Šešljevega in Miloševićevega učenca, temveč v molku Evrope, ki se ne odziva na sporočila Albancev, kar bi lahko vodilo v spreminjanje meja na Balkanu.

Evropski komisar za sosedsko politiko in širitev Johannes Hahn je izjave kosovskih politikov, da ne bodo uresničili bruseljskega sporazuma niti oblikovali skupnosti srbskih občin, pripisal predvolilni kampanji. Tudi izjavo predsednika parlamenta in nekdanjega prvega moža kosovskih obveščevalcev Kadrija Veselija, da bo Srbija po volitvah »gotova« in da se nikoli več ne bo vrnila na Kosovo. Kot je še menil, so državljani v regiji opredeljeni za približevanje EU, miru in stabilnosti. Bruselj bo sprejel politike, ki jih je izbralo ljudstvo, za Hahna pa je pomembno, da bodo na Kosovu čim prej sestavili novo vlado, ki bo ostala posvečena evropski perspektivi.

V zmagi vojne koalicije na Kosovu in novem vladnem kabinetu v Makedoniji, kjer so se prav tako okrepili nekdanji poveljniki OVK, mnogi v regiji vidijo prste Američanov. Po njihovem je ljubezen med ZDA in OVK dosegla zrelo fazo, posledica pa bosta dve vladi OVK na Balkanu. Čeprav je bila OVK vseskozi v strukturah oblasti tako v Prištini kot v Skopju, tudi zaradi odkritega vmešavanja Tirane, svarijo pred velikoalbanskimi bobni. To naj bi bila posledica vse šibkejše mednarodne skupnosti, ki omogoča delovanje interesnih skupin mimo vseh zakonov, sporazumov in resolucij.

Če zanemarimo teorije zarote, se Kosovcem ne obeta nič dobrega. Kosovo ima najmlajše prebivalstvo v Evropi, med mladimi od 15 do 24 let pa znaša stopnja brezposelnosti še vedno 52 odstotkov. Tega problema ne bo rešila niti krepitev velikoalbanskega nacionalizma.