Veselica s pravico

Naslajanje nad poniževanjem krivcev je bolj hrana za ljudstvo kot poduk lumpom.

Objavljeno
10. april 2013 23.54
sodisce celje-slo-celje -HILDA TOVSAK
Brane Piano, Celje
Brane Piano, Celje
Ko država deli pravico, mora biti hladna in pravična. Pravična je ob novi obsodbi nekdanje gradbene baronice vsaj delno bila. Hladna ne. Ker je Hilda Tovšak v sodnem priporu, zanjo velja strog red. Toda, ali jo je po hodnikih celjske sodne palače res treba voditi vklenjeno z lisicami, drugi, ki so spravili slovensko gospodarstvo na pare, pa na sodišče, če sploh, pridejo oboroženi samo z odvetniki?

V časih, ko se javnost iz dneva v dan spopada z razkritji o razbohotenem moralnem in etičnem razkroju slovenskih političnih in gospodarskih elit, je morda za večino sprejemljivo, da se z jeklenimi lisicami na rokah preiskovanih, obtoženih ali celo že obsojenih veljakov poudarja strogost in odločenost ustanov države.

Seveda, poskrbeti je treba, da ne pobegnejo. Bi pa lahko malo zmanjšali cirkus. Naslajanje, še posebno medijsko, nad morda nenamernim poniževanjem krivcev je bolj hrana za ljudstvo kot poduk lumpom, poleg tega pa nobene lisice ne bodo povrnile škode in pokradenega. Tudi včerajšnja obsodba baronice na zaporno kazen hkrati od nje ni zahtevala, da delavcem Vegrada iz lastnega žepa vrne iz vzajemne blagajne za poslovanje družbe porabljeni denar.

Kolikor je torej lahko zadovoljstva nad nedavno obsodbo gradbenih baronov, danes pa že drugič tudi baronice, ne bo škodilo, če ohranimo malce skepse do okornih veščin policije in pravosodja.

Je tlačenje sedemdesetletnikov v marice pred televizijskimi kamerami, pa naj bodo stokrat krivi, nujno? So lisice na rokah starejših gospa pod pomirjevali neizogibne? Se jih bojijo tako kot bivšega predsednika vlade, ki si ga sodišče ni upalo s policijo privesti na obravnavo? Naj bo čiščenje hleva manj teatralično. Ne nazadnje gre za pravico, ne za veselico.