Tiskane izdaje
Enajsti september. Prijatelj, med drugim ameriški predsednik, George Bush sedi v nekem otroškem vrtcu in se trudi povedati kaj poučnega ali vsaj pravljico. Prišepetavajo mu, naj pove katero iz Tisoč in ene noči, vendar se George ne more spomniti nobene. Potem mu gestikulirajo Rdečo kapico. A kaj, ko se naš dragi George ne more spomniti, kaj naj bi ta pravljica sploh sporočala. Dobro ali zlo? Potem pristopi nekdo od osebja in mu dahne, da sta se ravnokar dve letali s teroristi zaleteli v newyorška dvojčka, tretje v Pentagon, četrto pa so prestregli nekje nad Pensilvanijo. George Bush je šokiran: Ne, tega pa nisem prebral še v nobenem časopisu! Gospod predsednik, pravi prišepetovalec iz osebja, to še ni v tisku, to je v živo na televiziji.
Dogodek smo malce priredili za slovenske potrebe, vendar je dokumentiran v filmu Michaela Moora, iz katerega je razvidno, da predsedniki ničesar ne berejo, kvečjemu gledajo televizijo. Bralna kultura v svetovni politiki je na nuli.
Slovenska nacija je nastala na pisani in bralni kulturi (Gutenberg in Trubar), ne pa na televiziji, zdaj pa se predsednik vlade tako rekoč posmehuje t. i. tiskanim medijem: On jih pa že ne bere! Zato jim bo dvignil DDV z 8,5 odstotka na 20 odstotkov. Dotični gospod verjetno ne uporablja plenic, ki so po njegovem nepotrebne, zato naj jih obdavči kot luksuz; in dotični gospod gotovo ne pije mlečnih napitkov za dojenčke, zato jih kaže obdavčiti kot rolls royce.
Saj ne zagovarjamo tiskanih medijev, vendar bi trenutni predsednik vlade že moral vedeti, da je skoraj vsa slovenska kultura nastala s tiskanimi »mediji«, mnogokrat prešvercanimi iz Nemčije v domovino. V sodih. Trubarjeve knjige, iz katerih se JJ in podobni niso naučili niti abecede, so morali pretihotapiti med ljudstvo, ki je tedaj očitno zmoglo drugačen, višji pogled na tiskano besedo. O tem bi lahko kaj več povedal Marshall McLuhan (Gutenbergova galaksija), ki sicer piše, da bodo tiskane medije prevozili elektronski, t. i. vroči mediji, vendar se je nekoliko uštel. To se ni zgodilo, zgodilo se je morda bolj v »civilizacijah«, ki že prej niso bile dorasle Gutenbergu. In posledično lahko sklepamo, da so tudi med ljudmi, politiki, ki niso dorasli tiskani besedi.
Izjava predsednika vlade, da pravzaprav ne bere dnevnega časopisja, je dvoumna: po eni strani govori po njegovi »vzvišenosti« nad realnostjo, ki jo moramo živeti, po drugi strani namiguje na oddaljenost politika od vsega tega, kar se dogaja. Pravzaprav: ta izjava več pove o njem kot pa o medijih. Tu smo v paradoksu, da nekdo, na praktično najvišjem položaju v državi, ignorira medije, hkrati jih pa hoče prodajati z 20-odstotnim DDV.
Frontalni konflikt, če si to hočemo priznati ali ne. Oblast je doslej naskočila že vse inštitucije, tudi medije, vendar se njena moč nekje neha. Pri medijih. Tudi v Rusiji so navsezadnje zapirali vse politične nasprotnike, medijev pa jim ni uspelo utišati. Ubili so Ano Politkovsko in še koga, to so boleči streli, ampak streli v napačno srce.
Pravzaprav smo malo zašli, gre vendar za to, kaj berejo slovenski politiki. Premier verjetno Shakespeareja, Goetheja, Prešernov Krst pri Savici. Zver: samo knjige, verjetno grške filozofe, zlasti Sokrata, ki je bil nepismen in je povedal znameniti stavek Vem, da nič ne vem. Aktualni predsednik države se je pohvalil s tem, da ponižno bere tudi dnevno časopisje, s čimer nam pove, da ni nič drugačen od nas. Nekateri menda berejo astrološke novice, tudi aktualni predsednik vlade, drugi pa smo prisiljeni v pritlehnost, ki jo sproti ustvarja trenutna oblast.
Enajstega septembra so v Washingtonu povsem zašli s tistega, čemur bi se reklo zdravi razum. Zlasti v medijih. Elektronski mediji (Marshall McLuhan) niso povedali ničesar novega, le sprotno so poročali, tiskani časopisi pa ohranjajo komentarje in napotke za zgodovino.
Hecno je, da se je pred tridesetimi, štiridesetimi leti na tiskane medije spravil že omenjeni kanadski teoretik, v šentflorjanski različici pa smo dobili nekega novega poznavalca. V politiki. In prav on bo napovedal konec tiskanih medijev. Mimogrede: JJ in tisti najbolj komični minister sta bila te dni v New Yorku; nismo opazili, da bi kak tiskani medij poročal o njuni prisotnosti.
