Tiskane izdaje
Šubičeva ulica seka kompleks zgradb, v katerih živi in dela ministrstvo za zunanje zadeve. Južni del se imenuje Mladika, severno od Šubičeve ulice pa stoji stavba, ki jo v diplomatskem žargonu imenujejo Vila Čira čara. Vila Čira čara je stavba, v kateri službujejo uslužbenci MZZ, ki nekako niso »na liniji« vladajoče opcije.
Stavba, ki je dobila ime po vili, v kateri je bivala Pika Nogavička, je nekakšno kadrovsko slepo črevo ministrstva. Kdor pride vanjo, do menjave oblasti ne bo šel nikamor. Sicer ne bo bogat, kot je bila Pika Nogavička, a redno plačo bo dobival. Ko pa se bo spremenila oblast, bo stanovalec Vile Čira čara spet lahko utemeljeno pričakoval, da ga čaka dovolj ugledna služba.
Vila Čira čara je metafora za slovensko politično ureditev. Kadri, ki niso perspektivni in so zaprti v Vilo Čira čara, s spremembo oblasti nenadoma dobijo status izjemnih strokovnjakov. In obratno: kadri, ki veljajo za izjemne izvedence, s spremembo vladajoče koalicije niso vredni počenega groša. Edina pisarna, ki jim je na voljo, je v Vili Čira čara.
Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec trdi, da je prakso, ko so kadri, ki niso bili »na liniji«, čakali na spremembo režima, prekinil. Trdi pa, da je izpostavljen hudim pritiskom, ko naj bi bili ključni kriteriji napredovanja spet politični.
Slovenska zunanja politika - ko gre za Ljubljansko banko, kadre, mejo ali kaj četrtega - ne sme biti ujetnica cenenih strankarskih interesov. Bolj ko zunanjo politiko naddoločajo strankarski kadrovski interesi, manj je možnosti, da bi diplomacija lahko učinkovito uveljavljala interese države.
Minister Erjavec je občasno nekoliko navihan mož. Njegov današnji nastop pa je vzrok za novo zaskrbljenost.
