Vitalnost in promili

Statistični urad je 1. januarja 2015 zabeležil, da v državi živi 576.000 družin najrazličnejših oblik. Največ je zakonskih parov z otroki – 224.000. Sledijo zakonski pari brez otrok. 116.000 je mater z otroki. 61.000 je parov, ki imajo otroke, pa niso poročeni. Malo manj kot 27.000 je očetov z otroki. Obstajajo zunajzakonski partnerji brez otrok – nekaj čez 15.000 jih je. V tej pisani druščini je tradicionalnih družin – torej družin, ki jih sestavljajo poročena žena in mož ter otroci – največ. A hkrati manj kot 40 odstotkov vseh družinskih skupnosti ustreza tradicionalni definiciji družine.

V tej druščini najrazličnejših oblik družin je bilo na začetku iztekajočega se leta 81 registriranih istospolnih skupnosti. Na referendumu bomo v nedeljo odločali, ali je dopustno, da se dve osebi istega spola tudi poročita, ne le registrirata. Na začetku leta so registrirane istospolne partnerske skupnosti predstavljale 0,014 odstotka vseh oblik skupnega življenja. Javno mnenje je različno; obstaja strah, da bi ta promil, če ne bi bil zgolj registriran, pač pa poročen, ogrozil tradicionalno družino. Če je tradicionalna družina še vitalna, je promili ne morejo ogrožati.

Statistika, ta robustni pripomoček, ki neizmerno pestrost življenja poenostavlja in nam s tem omogoča, da za silo razumemo, kje in kako živimo, pravi, da obstaja vsaj pol ducata različnih oblik družinskih skupnosti. V resničnem življenju je oblik še več. Te skupnosti obstajajo – ne glede na to, kako življenje urejajo paragrafi. Ko moderna država ureja razmerja med ljudmi, najprej določi, kaj je prepovedano, ker je dokazano škodljivo. Tisto, kar ni izrecno prepovedano, država regulira tako, da ljudem ne zapleta življenja, in jih ne diskriminira.

In za to bo šlo v nedeljo.