Tiskane izdaje
Nocoj opolnoči se začne blagodejni dvodnevni predvolilni molk po več kot polletni kampanji, kakršne še ni bilo. Še nikoli doslej se za mesto predsednika države, simboličnega očeta naroda z omejenimi pooblastili, ni potegovalo tako malo kandidatov in še nikoli niso bili prav vsi tako jasno politično definirane osebnosti. Kampanje od osamosvojitve dalje še niso bile tako skromne, kandidati pa so najbrž stisnili roke precej več državljanom kot njihovi predhodniki. »Črne« kampanje, umazanih zgodb iz preteklosti, je bilo rekordno malo, najbrž zato, ker o trojici tekmecev javnost ve že skoraj vse. In, kar je najpomembnejše, to so po lanskih predčasnih parlamentarnih volitvah prve v bistveno spremenjenih družbenih razmerah, ki so prav tako brez primere v slovenski novejši zgodovini.
Je ob vseh neznankah torej smiselno napovedovati, kakšen bo v nedeljo volilni rezultat? Izkušnja iz lanskih volitev kaže, da ne. Vse ankete sicer ugotavljajo, da bo končna odločitev skoraj gotovo padla šele v drugem krogu, v katerem bi se pomerila Danilo Türk in Borut Pahor, da ima Milan Zver malo možnosti, da bi na drugem mestu prehitel Pahorja in da bi nekdanji premier po še treh tednih kampanje, lahko celo prehitel favorita, sedanjega predsednika države.
Tudi soočenja, v katerih so kandidati precej razkrili svoje osebnosti in prepričanja in tudi doslej manj znane medsebojne spore – kar velja zlasti za očitno zamero Pahorja do Türka –, niso bistveno spreminjala razmerja sil. Pričakovano je v njih pridobival sicer z neuspešnih vladnim mandatom zaznamovani Borut Pahor, manj pa Milan Zver, ki niti za hip ni poskušal zabrisati povezave s svojim političnim zaledjem, nepriljubljeno vlado. Favorit Danilo Türk ni delal usodnih napak, vendar ima s televizijskimi predstavami manj izkušenj kot njegov najresnejši tekmec. Poleg tega se mu, kljub včerajšnjemu spravnemu sestanku na vrhu, ni uspelo znebiti oznake kandidata leve politične opcije, opozicije sedanji vladi. Seveda brez Socialnih demokratov, ki pa so bili v Pahorjevi »sredinski« kampanji, verjetno načrtno, potisnjeni v ozadje. Vsi trije kandidati so igrali na karto prenasičenosti državljanov s politiko in s spori strankarskih vrhov. Gesla kampanje so zato bila »skupaj« in »enotni«; s čimer sta zlasti Pahor in Türk tekmovala v dokazovanju sposobnosti povezovanja slovenske politike. Zver je edini obljubljal spremembe, vendar je tudi s tem sporočilom ostajal v okvirih politične stranke, ki ji pripada.
Tako se torej končuje prva runda. Če v nedeljo ne bo zmagovalca, se bo v ponedeljek vse začelo znova, le da v še bolj nepredvidljivih in zapletenih okoliščinah kot doslej. Hkrati s kampanjo bodo potekala pogajanja s sindikati o reformah in proračunu, odslej pa tudi med vlado in opozicijo o obeh zloglasnih referendumih. Zgodili se bodo prvi množični protesti v tem mandatu. Kar izid, kakršenkoli že bo, postavlja v še bolj jasen aktualni politični kontekst. Slovenija bo dobila predsednika države, stranke, vladne in opozicijske, pa sporočilo, kje vse so zgrešile v samo enem letu po predčasnih volitvah.
