Tiskane izdaje
»Skozi participativni proces odločanja zagotoviti, da ne bo zamud pri umeščanju objektov v prostor.« Ta citat je prekopiran iz koalicijske pogodbe trenutne vlade. Nanaša se na gradnjo hidroelektrarn na Savi. Zapisan je bil v povolilnem času zmagoslavja in velikih obljub. Danes je koalicijska zaveza na hudi preizkušnji. Gradnja verige petih spodnjesavskih hidroelektrarn, ki se je začela leta 2002 in bi po zakonu o spodnji Savi morala biti končana leta 2019, pa pred novimi zamudami.
Okoljsko ministrstvo, ki je zavezano zgraditi neenergetsko infrastrukturo ob elektrarnah, se je namreč odločilo, da projekta zadnje HE v verigi, Mokric, ne uvrsti v državna proračuna za leti 2017 in 2018. Vzrok za takšno odločitev – MOP projekta noče financirati z denarjem sklada za vode, namenjenim za protipoplavne ukrepe po Sloveniji – je vsaj tako sporen kot način, kako so Mokrice izpadle iz proračuna.
V prvem primeru se lahko strinjamo z izjavo brežiškega župana Ivana Molana, da z odločnim nasprotovanjem umestitvi majhne postavke v višini 10.000 evrov v proračun, kar bi omogočilo aktivno čakanje na priliv denarja iz drugih virov, nekdo načrtno zavira gradnjo elektrarne. Ne nazadnje je država zgolj za neenergetski del HE Brežice mimo sklada za vode že zagotovila 85 milijonov evrov, 25 milijonov evrov več, kot mora zbrati za HE Mokrice.
V drugem primeru smo priča neusklajenemu vodenju države v nasprotju s »participativnim procesom«. Medtem ko infrastrukturno ministrstvo piše akcijske načrte za povečanje proizvodnje iz obnovljivih virov do leta 2020 z zgrajeno HE Mokrice kot enega ključnih pogojev za dosego ciljev, MOP brez uskladitve z drugimi resorji zamika začetek obratovanja elektrarne v leto 2023.
Koalicijski poslanci so nad okoljsko ministrico »razočarani«. Infrastrukturni minister opozarja, da Sloveniji brez izpolnitve okoljskih obljub grozi plačevanje milijonskih penalov evropski komisiji. Vlada pa v slabem tednu na vprašanje Dela, ali so na finančnem ministrstvu v času vodenja Dušana Mramorja izračunani pozitivni učinki gradnje HE Mokrice na slovenski BDP po novem nepomembni, ni odgovorila.
Vrtičkanje v slovenski politiki, celo znotraj koalicij, se tudi v času mandatarja z obljubami o drugačni politiki nadaljuje. Podobno je delu vlade Boruta Pahorja že leta 2009 uspelo za leto dni zaustaviti gradnjo HE Krško, ker naj bi ta s črpanjem prilivov sklada za vode omejevala izvedbo protipoplavnih ukrepov drugod po Sloveniji. Pa je država ob koncu 2016 še vedno brez uradno potrjenih ukrepov za izvedbo ureditev na 61 najbolj kritičnih poplavnih območjih.
V Posavju, kjer so podprli gradnjo verige zaradi ureditve protipoplavne zaščite, medtem čakajoč novo povodenj razmišljajo o tožbi zoper državo, ki ne spoštuje lastnih zakonov. In spremljajo, kako brežiško akumulacijo v precejšnji meri gradijo hrvaška podjetja, podizvajalci Rika. Zaščita nacionalnega interesa ob ozkoglednem vrtičkanju ministrstev prevečkrat potegne kratko.
