Računsko sodišče je preverilo denarne tokove ob naložbi v Teš 6, ugotovilo, da cena projekta še vedno ni znana, da so tudi novi načrti poslovanja preveč optimistični, izguba lahko vodi do izčrpanja državnega proračuna, vpliva tudi na cilje države za delež obnovljivih virov energije, pravega nadzora nad naložbo pa nikoli ni bilo. Točka, ko bi projekt ustavili, je že zdavnaj mimo, Teš 6 je kljub vsem neznankam pomemben člen energetike, saj ob sušah proizvede tudi polovico vse elektrike, zato pa je treba njegovo poslovanje racionalizirati.
Vendar vsaj prvo ni ravno preprosta naloga. Takoj ko se kakšen načrt dotakne zmanjševanja števila zaposlenih ali varčevanja, sindikat energetike zagrozi z električnim mrkom. Ko hoče Teš uveljaviti novo ceno daljinskega ogrevanja, še vedno najnižjo v državi, se eden od snovalcev projekta Teš 6, zdaj direktor komunalnega podjetja, upre. Podpora takoj pride še od župana, češ, nekaj družbene odgovornosti pa elektrarna mora imeti. Zdaj je projekt, ki so ga snovali in izsilili, pač v drugih rokah in ne več tako lep. Verjetno bo še grši za tiste, ki jih bodo po kazenskih doletele še odškodninske tožbe.
Računsko sodišče je z revizijskim poročilom dalo vodstvu HSE močno orodje, da razmere uredi, vendar tudi povečalo upanje vseh nasprotnikov »šefov iz Ljubljane«. Če urejanje razmer ne bo uspešno, bo s položaja namreč najprej odneslo vodstvo HSE.
Mogoče bi bilo bolje, če bi bila zahteva za rešitev najprej naslovljena na vlado. Ta je zdaj popolnoma anemična, morala pa bi se odločiti, kako naj se slovenska energetika razvija v prihodnje. Naj bo celotna v enem holdingu, s katerim denarjem bo Slovenija dosegla zelene cilje, o katerih razglabljajo na direktoratu za energijo, je smiselno uvesti podporo za Teš? V vseh primerih bomo zablode plačali vsi, to je že v navadi.