Vsekakor pa velikega poka in padca vlade po odmevnem televizijskem razkritju različnih pritiskov na zaposlene na zavodu za blagovne rezerve – dobili smo prvega pravega žvižgača pri nas –, ni pričakovati.
Da sprememb na političnem prizorišču ne bo, je vzrokov več. Vse niti dogajanja so v rokah prvaka SDS Janeza Janše, ki se ni odzval s konkretnim komentarjem. Kakor se bo odločil, tako bo – s presojo pa bo hkrati zapečatil tudi usodo drugih akterjev na političnem parketu.
Ne nezaupnice vladi ne interpelacije proti gospodarskemu ministru se Janši ni treba bati.
Njegova stranka se vse več volivcem zdi povsem mogoča izbira. S skoraj 70-odstotne stopnje odbojnosti (deleža odgovorov anketiranih, da SDS gotovo ne bi volili) je ta padla na 36 odstotkov. To bi ga lahko ob dejstvu, da na razglašeni levici ni liderja, novega obraza pa tudi (še?) ne, morda opogumilo v naklonjenosti predčasnim volitvam. A Janša vlado že ima. SDS je dolgo čakala na vrnitev na oblast in težko je verjeti, da bi se ji zdaj odrekla. Ni namreč gotovo, da bi po morebitnih predčasnih volitvah Janša sploh lahko sestavil novo vlado. Ponovne pirove zmage pa noče. Stranka SMC je namreč politično truplo, njen prvak z omadeževanjem v zgodbi z maskami pa politično oslabljen. Desus doživlja notranje pretrese in se volitev prav tako boji. Le za NSi te ne bi bile usodne.
Lahko Janši oblast izmakne opozicija? Težko. Ustava sicer določa, da državni zbor lahko izglasuje nezaupnico vladi tako, da na predlog najmanj desetih poslancev z večino glasov vseh poslancev izvoli novega premiera. Ker pa ima koalicija, s podporo SNS, udobno večino, se nezaupnice vladi in tudi interpelacije proti gospodarskemu ministru ne boji.