Tiskane izdaje
O nekdanji Jugoslaviji so cinično govorili, da se uvršča med neuvrščene. Danes Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika veljajo za države, ki so zavrnile izrabljeno svetovno ureditev in poiskale alternativo dvopolni razdelitvi sveta. O njih bi lahko tudi rekli, da so se uvrstile med države BRICS.
Vse več držav se poskuša pridružiti rastočim gospodarstvom, BRICS pa se zato spreminja v načelo raznovrstnosti in nadideološki blok, ki privlači »tretji svet«. Ta je na obrobju globalizacije nazadnje le ugotovil, da je lahko pomemben in močan mednarodni dejavnik.
Tako kot nekdanjemu gibanju neuvrščenih se tudi državam BRICS pridružujejo demokracije (Brazilija, Indija in Južna Afrika) in avtokracije (Kitajska in Rusija) ter sporočajo, da je v današnjem svetu bolj pomembno demokratizirati mednarodne odnose, kot pa po vsem svetu ustvariti uniformirane politične sisteme po vzoru zahodnega večstrankarstva.
In prav tako kot neuvrščeni tudi BRICS ponuja gospodarski prostor vsem, ki nočejo biti odvisni niti od prevlade dolarskega kapitala niti od energetskih virov, katerih lastniki vsiljujejo svojo politično voljo, ampak bi radi trgovali po svoje, s svojimi valutami in ideali, ki temeljijo na večni želji po enakopravnih odnosih med jugom in severom.
Ni mogoče trditi, da je razlika med nekoč nerazvitim in zatiranim jugom ter razvitim, bogatim severom danes bistveno manjša, kot je bila v obdobju neuvrščenih. To dokazuje tudi skupina G20 kot nov okvir, znotraj katerega iščejo večdimenzionalne rešitve globalnih težav. O tem se lahko zelo nazorno prepričamo, če se sprehodimo po New Delhiju in Mumbaju ali po Pekingu in Šanghaju, kjer se nam res zazdi, da se je začelo azijsko stoletje.
A ko se zavemo, da je na Kitajskem 109, v Indiji pa 130 zasebnih letal in da celo najmanjše med njimi stane več, kot bi lahko reven vaščan v kateri koli od obeh držav zaslužil v desetih življenjih, je jasno, da se je delitev na sever in jug preselila z odra velikih globalnih krivic na ozemlja držav s hitro rastočimi gospodarstvi.
In ko se ozremo okoli sebe in opazimo, da nekateri v enem samem dnevu zapravijo več kakor drugi v mesecu dni, ugotovimo, da se z vsemi dogaja isto. Tudi v svojem lastnem okolju se vsi delimo na sever in jug.
Ni mogoče oporekati trditvi, da so skupino BRICS ustanovili predvsem z dobrimi, celo plemenitimi nameni. Državam v razvoju in narodom, ki so se šele začeli bojevati proti revščini, je treba omogočiti, da sami odločajo o svoji usodi.
Toda, ali bi lahko rekli, da smo z vstopom več sto milijonov poceni delavcev v začarani krog globalizacije ublažili stare krivice, proti katerim so se združevali neuvrščeni? Tega cilja še vedno nismo dosegli. Odkar se je naš planet gospodarsko in politično izravnal in se ne vrti več okoli svoje osi, temveč leti kakor čarobna preproga, smo vsi dobili svoj jug. In nad glavami vseh nas je nedostopno bogastvo tujega severa.
