Vso nesnago v vode odplaknemo sami

Vsi bi imeli čisto vodo iz pipe, radi bi se osvežili sredi ali na obrobju mesta ali vodi na podeželju, zajeli dlan bistre vode iz svežega izvira. Ko pride zraven denar, pa je vse drugo manj pomembno. O zamenjavi pretočnih greznic se tako pogovarjamo že leta, roki se kar naprej premikajo. Urejena kanalizacija in čistilne naprave stanejo, to se pozna na računu.

Industrija bo namenila denar za sisteme čiščenja vode, če bo to zahtevala zakonodaja, a tudi to se lahko obide, če ni učinkovite inšpekcije, kar se v tej državi pokaže (pre)večkrat. Največjo moč imajo tako kupci njihovih izdelkov in, kot se kaže zadnje čase v primeru Termita, ljudski nadzor. Pa še tu je nevarnost, da podjetje razglasi stečaj in vso nesnago prepusti v reševanje državi. Kaj je ceneje, nadzor in ukrepanje takoj, ko je kaj narobe, ali šele potem, ko je škoda že velika, ni treba posebej razmišljati.

So pa lahko nekateri skrbniki za čisto okolje tudi preoblečeni koristoljubneži. Za svoj žep ali politične točke. Če nasprotuješ kanalu, ki bo odpravil več tisoč greznic, zraven pa pogleduješ v zrak, da bi videl ali bo kmalu dež in je zato treba pognojiti njivo, nekaj ni v redu. Če ob tem ne prijaviš tudi dejavnosti v bližnji gramoznici, ravno tako ne.

Nekaj je gotovo. Prvo milijonsko mesto na svetu, Rim, je najprej dobilo glavno kanalizacijo. Vedeli so, da bodo brez nje počasi vsi podlegli različnim boleznim. Do sodobnosti se je vedenje o vodnem krogu izboljšalo, zato se je skrb preselila na kakovost površinskih in podzemnih vod. Pitno vodo smo na koncu dali še v ustavo.

Ministrstvu za okolje je to, kaj mora storiti, povedalo že računsko sodišče. Združiti je treba vse podatke o obremenitvah vode, tudi iz odlagališč odpadkov in ribogojnic, urediti odvzem omejenih količin geotermalne vode, ki naj bi se povečal za 100 odstotkov. Zaradi dolgoletnih zamud s kanalizacijo in čistilnimi napravami, kljub 10-letnemu odpustku, imamo tako evropski opomin.

Vsak posameznik pa lahko izboljšati svoje ravnanje doma in v službi. Navsezadnje vse onesnaženje vode, ki bi jo radi imeli čisto, povzročimo sami. A kot kaže, smo najbolj sposobni ravno preprečevati vse izboljšave.