Najpomembnejši domači gospodarski dogodek leta bo pravzaprav – politični. Ukrepi Cerarjeve ekipe bodo v znamenju parlamentarnih volitev, te bodo tudi tlakovale pot gospodarski politiki prihodnje vlade. Medtem ko bodo politični in drugi orkani tresli po nekaterih slovenskih podjetij, bo lahko večina gospodarstva jadrala v vzgorniku svetovne gospodarske rasti. Vendar kako dolgo še?
Slovenski gospodarski stroj bo tudi letos dirkal z višjimi vrtljaji od evropskega povprečja. Po napovedih Urada za makroekonomske analize in razvoj se bo slovenski BDP letos dvignil za 3,9 odstotka, rast pa bodo poganjale vse komponente bruto domačega proizvoda. Ugodne razmere na tujih trgih bodo humus za slovenske izvoznike. Izboljševanje razmer na trgu dela in optimizem med potrošniki bosta spodbujali potrošnjo. Dobro leto pričakujejo tudi gradbinci; država namreč pripravlja nekatere velike investicije, kot sta novi tir med Koprom in Divačo ter druga cev karavanškega predora, zaradi poceni denarja in visokih naročil investirajo podjetja, ob nadaljnjem oživljanju trga nepremičnin bo vse več tudi stanovanjskih investicij.
Ob ugodnih napovedih pa vse več ekonomistov opozarja pred novo krizo. Ali pa vsaj pred dejavniki, ki bodo nasuli nekaj peska v motor gospodarske rasti. Med njimi je zaključevanje obdobja poceni denarja. Na Inštitutu za strateške rešitve opozarjajo na politično negotovost in populizem – med drugim se odražata v brexitu in predsedovanju Donalda Trumpa -, ki da je lahko povod za recesijo. Vprašljiva je hitrost in smer nemško-francoskega vlaka. V Nemčiji, najpomembnejšemu stebru Evropske unije, že rekordno dolgo potekajo pogovori o oblikovanju koalicije. Zagotovo bodo spregovorili tudi o predlogu francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki si prizadeva za oblikovanje skupnega proračuna držav območja z evrom in evropskega finančnega ministrstva.
Bolj stresno kot za večino gospodarstvenikov se je novo leto verjetno začelo za predsednika uprave Gorenja Franja Bobinca. Čeprav mu je bil podeljen nov mandat, se ob neprepričljivem poslovanju in Panasonicovim oddaljevanjem od Velenja sooča z vse več kritikami. Gorenje bi lahko v drugi polovici leta dobilo strateškega partnerja, kar obljublja da bo proizvajalec gospodinjskih aparatov pogosto na naslovnicah. Tako kot tudi Mercator, ki ga utegne tudi letos močno zaznamovati usoda njegovega nasedlega lastnika Agrokorja. Nove solastnike pa letos verjetno ne bo dobila NLB. Kockanje z največjo slovensko banko, ki si ga je s prekinitvijo privatizacije privoščila koalicija, in posledice tega bodo še naprej na dnevnem redu v Bruslju in pred volitvami, končna prodaja pa bo počakala novo vlado.
V letošnjem volilnem letu lahko pričakujemo tudi kadrovske menjave, afere in prepire. Vendar tudi nove tuje neposredne investicije in uspešne domače podjetniške zgodbe. Slednjih je na srečo še bistveno več, kot jih zasledimo v medijih. Tudi zaradi njih smo lahko optimistični v novem letu, tudi na gospodarskem področju. A raje ne preveč evforični, kot so že nekateri. To nas uči tudi nedavna zgodovina.