Tiskane izdaje
Medtem ko so se vsi spraševali, kakšne poteze bo madžarski premier Viktor Orbán povlekel po včerajšnjem referendumu, je sam skrivnostno obljubljal, da bo po njem vse drugače, saj se bo boj »na življenje in smrt« z Evropsko unijo šele začel, sam pa da se bo kot nekakšna desetnica iz ljudske pripovedke zgolj z bisago z v pepelu pečeno pogačo odpravil v Bruselj.
Oblast v Budimpešti je že vnaprej povedala, da bo na referendumu zmagala ne glede na to, ali bo ta veljaven. Zaradi neveljavnosti referenduma bo imel »Viktator« resne težave na notranjepolitičnem prizorišču, menijo analitiki. Orbán pa je še pred razglasitvijo rezultatov zagotavljal, da ga bo ne glede na veljavnost vseljudskega izrekanja volje veliko volivcev, ki bodo glasovali proti iz Bruslja »vsiljenim« pribežniškim kvotam, le še utrdilo v veri, da je na pravi poti.
V zadnjih dneh so se pojavile špekulacije, da se je Budimpešta z Berlinom v zakulisju dogovorila, kako bo Orbán po referendumu umiril protipriseljensko retoriko in celo pomagal pri iskanju skupne evropske rešitve, v zameno pa da bo Nemčija pomagala Madžarski pri reševanju sporov z EU – glede načrtov o ruski naložbi v njihovo jedrsko elektrarno in kitajskem financiranju madžarskega dela železniške proge med Budimpešto »in Beogradom«.
Tudi za tem dimom se najbrž skriva vsaj kak plamen, hkrati pa novejša zgodovina kaže, da dandanašnji referendumi nič več ne pomenijo. Lani je velika večina Grkov zavrnila mednarodno finančno »pomoč«, potem pa je njihova vlada sprejela, parlament pa potrdil paket s še bolj neugodnimi pogoji. A zdi se, da Orbán ni iz takega testa kot njegov grški kolega Aleksis Cipras, hkrati pa ima madžarski voditelj toliko tihe, prav tako pa tudi vse glasnejše podpore tako med svojimi evropskimi konservativnimi kolegi kot njihovimi volivci, da bo včerajšnji madžarski referendum gotovo imel posledice za kaos, ki mu pravimo evropsko reševanje migrantske krize.
