Z odhodom Erjavca se krepi premier

Z odhodom Karla Erjavca z vrha Desusa naj bi stranka s predsednico Aleksandro Pivec dobila novo energijo, v stranki bodo znova aktivni tudi tisti, ki so se zaradi nestrinjanja z Erjavčevim načinom vodenja, umaknili. Ali bo sprememba prvaka Desusu dejansko zagotovila obstoj v slovenskem političnem prostoru in ga okrepila, bo pokazal čas. Pomembno vprašanje ob tem je seveda tudi, ali imajo stranke enega vprašanja, kar upokojenska stranka je, v politiki dolgoročno res prihodnost.

Karl Erjavec se bo umaknil z mesta obrambnega ministra in tudi iz javnosti. Petnajst let in trije zaporedni porazi na volitvah so bili pač dovolj.

Petnajst let – kot Erjavec – svojo stranko vodil tudi Borut Pahor, ki se je poleti leta 2002 z vrha SD umaknil po tesnem izidu (180 proti 190 glasov delegatov) Igorju Lukšiču. Razkola v stranki tedaj ni bilo, kot ga ni bilo po nedavni zamenjavi v vrhu SMC, pričakovati ga ni niti v Desusu.

Sprememba, ki se je zgodila na vrhu Desusa, je pomembna predvsem za odnose v koaliciji. Konkretneje, predvsem za predsednika vlade. Pivčeva se namreč zdi izbira, ki je blizu volje kabineta premiera. Marjan Šarec se je v vladi v soboto znebil edinega političnega dolgoprogaša. Da je v politiki Pivčeva manj izkušena od svojega predhodnika, je jasno. Kako spretno bo znala krmariti novinka v politiki med različnimi interesi, centri moči in kakšnega strateškega razmisleka je sposobna, za zdaj ni mogoče oceniti.





Zagotovo je torej predvsem to, da se moč predsednika vlade z Erjavčevim odhodom krepi. Zdi se, da je koalicija zdaj odvisna predvsem od SMC, volje njenega nepredvidljivega šefa Zdravka Počivalška in njenih desetih poslancev. Počivalšek bo najverjetneje skušal krepiti svojo pozicije v vladi in morda je zato res vse bližje uresničitvi tudi njegova osrednja ideja političnega udejstvovanja – to je oblikovanje turističnega holdinga oziroma podržavljanje dobršnega dela slovenskega turizma.

Tistemu, ki ga bo obvladoval, bo namreč holding zagotavljal prek poslov, povezanih z njim, precejšnjo finančno (tudi politično) moč. A Damoklejev meč, ki visi nad prvakom SMC, je naslednji – bo njegova stranka sploh preživela prihodnje volitve? Za zdaj javnomnenjske ankete kažejo, da ne. Zdi se tudi, da bi jo s tem, ko bi jo popeljal na desno, v novo koalicijo, pokopal, saj je bila po raziskavah stopnja zavračanja SDS najvišja prav med volivci SMC. Počivalšek torej sicer lahko izsiljuje, a to bi bila bolj igra v otroškem peskovniku, saj argumentov za obrat na desno, dejansko nima. Če ne bo trezno in pametno delal, če ne bo imel rezultatov, jo bo namreč sam zagotovo pokopal na naslednjih volitvah.

Trenutna razmerja političnih sil in trdnost Šarčeve vlade se bo pokazala prav kmalu. Najprej pri glasovanju o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in seveda pri glasovanju o novem obrambnem ministru.