Tiskane izdaje
Da je vsaj 12,1 milijona za delo sposobnih prebivalcev EU brezposelnih že najmanj leto dni – lahko jih je tudi 16 milijonov, saj po ocenah približno 30 odstotkov ni registriranih – je problem, treba je ukrepati, so ugotovili v evropski komisiji. In predvidoma bodo ta teden evropskemu svetu v sprejetje poslali zbir predlogov s pobudo, naj se v državah članicah lotijo sanacije stanja.
Pristojna komisarka Marianne Thyssen je dejala, da obstaja bojazen, da se v nasprotnem primeru tisti, ki so ostali na cesti v času krize, ne bodo več vrnili na trg delovne sile. Aktivirati pa jih je treba tudi zato, ker bomo zaradi demografskih značilnosti Evrope v prihodnje potrebovali vsakega za delo sposobnega človeka.
Ni presenetljivo, da je eden od predlogov, ki jih je komisija sicer povzela iz primerov dobrih praks v posameznih državah članicah, večja podpora kariernih svetovalcev brezposelnim. To, da se je iskalec dela dolžan na zavodu pokazati enkrat na tri mesece, da ga svetovalec v nekaj minutah izpraša, koliko prošenj za delo je poslal, preveri, ali je v evidenci prostih delovnih mest kakšno primerno zanj ter ali mu lahko omogoči udeležbo na kakšnem tečaju, verjetno ne služi nikomur in ničemer.
Kako, na primer, nekomu koristi obvezno udeleževanje računalniškega tečaja, na katerem se učijo tipkati, urejati besedilo ter spoznavajo spletne iskalnike in ustvarijo svoj prvi elektronski predal, če sam vsak dan uporablja računalnik že 15 let?
Dokazno v Sloveniji in tujini, bi velikemu delu dolgotrajno brezposelnih do hitrejše zaposlitve pomagala večja podpora usposobljenih kariernih svetovalcev. Pogostejša srečanja in poglobljeni pogovori pripomorejo, da posameznik ne obupa, da spozna, na katerih področjih je dober in katere kompetence bi bilo še smiselno pridobiti za boljše zaposlitvene možnosti, ali ima morda nerealna pričakovanja ali pa je težava, da svojih znanj ne zna predstaviti … – skratka, kaj mora spremeniti ali izboljšati, da ga bodo delodajalci opazili.
A vse to zahteva dodatni čas in angažma svetovalcev na zavodih za zaposlovanje – ki ga zdaj nimajo. Če je namreč res, da se v zadnjih letih, ko se je število brezposelnih več kot podvojilo – z dobrih 59.000 leta 2008 na skoraj 130.000 na začetku lanskega leta – število svetovalcev na zavodu za zaposlovanje ni spremenilo, je posledica jasna: povprečno en svetovalec za 500 brezposelnih v Sloveniji. V Avstriji je razmerje ena proti 150, z nižanjem brezposelnosti so število kariernih svetovalcev menda še povečali.
Podobne želje, torej, da bi zdaj, ko se brezposelnost zmanjšuje – brez dela je 108.000 ljudi, a vsak drugi že več kot leto dni – okrepili sile in se bolj sistematično lotili odpravljanja dolgotrajne brezposelnosti. Na pristojnem ministrstvu, kaže, jih bodo podprli, saj napovedujejo, da bodo sredstva, ki jih bodo jeseni začeli črpati iz evropskega socialnega sklada, namenjena predvsem ranljivim skupinam na trgu dela. Karierni svetovalci na zavodu za zaposlovanje pa lahko pričakujejo 85 okrepitev.
