Tiskane izdaje
Kako gospodari Slovenija z 2,8 milijarde zdravstvenega denarja, je najbolj odvisno od zdravstvene blagajne (ZZZS). Ta ima v rokah številne mehanizme, res pa je, da se mora z njenim delovanjem strinjati vlada, ki s potrjevanjem finančnih načrtov prevzema politično odgovornost za zdravje prebivalcev. Če pogledamo v drobovje razporejanja denarja, nas poteze ZZZS vedno znova presenetijo.
Tu in tam se zgodi, da ZZZS kakšno zdravljenje na novo ovrednoti. Tega ne počne sistemsko, ampak stihijsko, kadar uvede novo zdravilo ali se pokaže možnost drugačnega zdravljenja. Tako je septembra določil novo ceno za dajanje infuzije imunoglobulina bolnikom z vnetno nevropatijo: 22,88 evra.
Izračun, ki sploh ni izračun, ampak pavšalno plačilo po že uveljavljenem vzorcu ambulantnih pregledov, je razočaral in demoraliziral nevrologe, ki bolnike z vnetno nevropatijo zdravijo. To so bolniki, ki jim odpovedujejo mišice in bi brez zdravila ohromeli. Z vsakim se bosta ukvarjala specialist nevrolog in diplomirana medicinska sestra, ki je v »izračunu« sploh ni, da niti ne govorimo o vsem drugem, kar je treba, da deluje bolnišnica, v kateri preživi bolnik do osem ur. Vse to za pičlih 22,88 evra. Za primerjavo: enourna masaža pri kozmetičarki stane vsaj 30 evrov, najenostavnejše striženje ženskega frizerja od deset (na črno) pa vse do 50 evrov.
Nevrološka klinika, ki ima letos že 662.000 evrov izgube, ker ji ZZZS ni plačal vseh bolnikov, ki so jih zdravili, bo z vsakim zdravljenjem bolnika z vnetno nevropatijo po novi ceni zdrsnila še nekoliko globlje v minus. Kako naj deluje bolnišnica, ki ji prinese zdravljenje vsakega bolnika v ambulanti izgubo? In kako naj bodo v njej sestre in zdravniki učinkoviti in prijazni, ko pa jim v imenu teh istih bolnikov ZZZS dopoveduje, da ni njihovo delo skoraj nič vredno?
Izvirni greh je dejstvo, da ZZZS ne plačuje bolnišnic po dejanskih cenah in denar ne sledi bolnikom, ampak plačuje po dogovoru izpred dobrih desetih let. Nič ne pomaga, da ZZZS govori, da model plačevanja bolnišnic po skupinah primerljivih primerov (SPP, po angleško DRG) deluje, dokler je denar, potem pa neha delovati. Ni res, ne deluje, ker cene niso prave, kot se je pokazalo pri 22,88 evra. Drug primer popolne zmede je dejstvo, da bi moral veljati model SPP izključno za plačevanje bolnišnic, a ZZZS plačuje enako tudi manjše operacije v zdravstvenih podjetjih, ki nimajo bolnišnic, saj sploh nimajo postelj niti ne zagotavljajo nujne zdravniške pomoči, kar je značilnost bolnišnic.
ZZZS krši normo, po kateri bi se moral ravnati, nekatere izvajalce tako preplačuje, bolnišnice so v izgubah. Slovenija ima težavo, ker dobro desetletje ni naredila prav ničesar, da bi izračunala prave cene, po katerih delajo bolnišnice in ki bi omogočile tudi njihovo specializacijo, racionalizacijo in podobne zdaj le visokozveneče besede. ZZZS je del te težave, ne rešitev.
Precej dela bo potrebnega za izračun pravih cen. Brez tega bomo obtičali na mestu, kjer se iz dneva v dan le mešetari.
